audio / Slovanske glasbene avantgarde

Čeprav so številni obiskovalci koncertov ob otvoritvi Centra urbane kulture Kino Šiška izražali skepso, lahko rečemo, da je ta institucija v več kot polletnem delovanju upravičila sloves ene izmed boljših dvoran v Ljubljani in Sloveniji. To dokazuje predvsem množica raznovrstnih nastopov, ki so se v kratkem času zvrstili v dvorani Katedrala. Njihova obiskanost je rezultat dobre promocije, premišljene programske politike in profesionalnega pristopa, s katerimi zunanji in notranji organizatorji poskušajo zadovoljiti številne glasbene okuse, ne da bi se ob tem pretirano podrejali povsod navzočemu glasbenemu šundu. Raznovrstnost glasbenih žanrov, občasni ekskluzivni dogodki, ki smo jih doslej imeli priložnost poslušati in gledati večinoma v metelkovskih klubih, tukaj prihajajo do izraza s tehnično dovršenostjo nastopov, ki jih metelkovski klubi zaradi finančne podhranjenosti ne premorejo. Dober primer za to je nastop ruskega eksperimentalnega elektronika Alekseja Borisova v duetu z Olgo Nosovo in domače eksperimentalne vokalistke Irene Tomažin s saksofonistom Markom Karlovčcem. Gre za nastop, ki zaradi same narave dogodka sodi v mirno okolje ter zahteva visoko zbranost obiskovalcev in nastopajočih. Mala dvorana Kina Šiška, Komuna, se je v tem primeru izkazala kot idealen prostor za spremljanje tovrstnih dogodkov.
Irena Tomažin je slovenski javnosti že nekaj časa znana kot koreografinja, plesalka, performerka in glasbenica, ki se v svojem glasbenem ustvarjanju loteva raziskovanja človeškega glasu. Kakšne so zmogljivosti človeškega glasu, do kod sega njegova prepoznavnost, kako ga lahko uporabimo kot instrument? Tomažinova se tega loteva analitično in poglobljeno, pri čemer poskuša povezati telesnost z lastnim glasom in se s tem prvinsko izraziti. Njena osupljiva glasovna improvizacija v duetu s saksofonistom Markom Karlovčcem še bolj prihaja v ospredje, ker s tem oba ustvarjata harmonično in meditativno glasbeno celoto, kar ju uvršča med vidnejše vokalno-instrumentalne improvizatorje v Sloveniji.
Alekseja Borisova je slovenska publika že imela priložnost videti z njegovo psihedelično elektroakustično zasedbo Volga. Gre za izjemnega zvočnega umetnika, ki se je na začetku osemdesetih let kalil v prvih ruskih novovalovskih skupinah, raziskovanje zvoka pa ga je do danes odpeljalo v številne glasbene žanre, ki večinoma temeljijo na eksperimentalnem glasbenem pristopu. Duet z bobnarko Olgo Nosovo (sicer članico avantgardne noise-punk skupine Motherfathers) je njegov najnovejši projekt, ki predstavlja rusko improvizirano glasbo na najvišji ravni. Siloviti bobnarski izbruhi Nosove, pospremljeni z elektronsko procesiranimi vokali, preplet govorjene besede in širokega spektra efektov, ki jih oba dosegata z različnimi pripomočki, so maloštevilnim glasbenim sladokuscem uprizorili nepozaben nastop, na koncu okronan s skupnim, “slovanskim” nastopom obeh duetov. Nepozabno.