Intervju / Dr. Valerija Korošec, sociologinja

Dr. Valerija Korošec je magistrski študij končala z nalogo Analiza evropske socialne politike, doktorskega pa z delom Postmodernistična paradigma mišljenja in sociologija. Sedem let je bila asistentka na Oddelku za sociologijo Pedagoške fakultete v Mariboru, zdaj je zaposlena na Uradu za makroekonomske analize in razvoj. Lani se je posvetila pisanju “Predloga UTD v Sloveniji”. Z njim dobiva razprava o univerzalnem temeljnem dohodku (UTD), torej dohodku, ki bi vsakemu članu družbe zagotovil dostojnejše življenje, prvič zelo konkretno podobo uresničljivega socialnega programa. UTD se namreč ponuja kot možen odgovor na razvojne zagate slovenske družbe in kot temelj za socialne reforme, ki bi olajšale in spodbudile spremembe na trgu dela. V besedilu na približno osemdesetih straneh je dr. Koroščeva filozofsko in socialnoekonomsko utemeljila UTD za slovenske razmere. Toda hkrati pravi: “Tukaj ni kaj filozofirati. S 300 evri UTD bi imeli vsi zagotovljeno osnovno eksistenco. Prepričana sem, da je to pravično in, kar je še pomembneje, tudi uresničljivo.”

Sedanja finančna in gospodarska kriza je dala zalet različnim zamislim, kako bi bilo mogoče oblikovati pravično družbo na nacionalni in globalni ravni. Imate občutek, da so v času te krize postale elite, doma in na tujem, dojemljivejše za predloge alternativne socialne ekonomije?

Zdi se mi, da se jim v prvem kriznem šoku niso mogle niti upreti. Toda sedanja kriza, vsaj kot jo razumejo ekonomisti, in deloma jim lahko verjamemo, bo prešla. Imamo pa globlje težave, ki bodo ostale. UTD ni odgovor na krizo, temveč se ponuja kot rešitev za dolgoročne težave družb. Predvsem je tu ekološko vprašanje, končnost, zmogljivost našega planeta, ki ga vladajoča paradigma, ta pa je predvsem neoliberalna, ne zmore misliti. Ekonomisti nimajo termina za upad gospodarstva, temveč govorijo le o negativni gospodarski rasti. Ne zmorejo razmišljati o tem, da je mogoče živeti brez rasti, brez napredovanja, brez dodatnega izkoriščanja. Tako pač deluje kapitalistični sistem. Tudi zdaj, ko imamo končnost planeta živo pred očmi, tega ne vidimo. Zaslepljeni smo. Drugi argument, da so spremembe nujne, pa je tehnološki razvoj, zaznamovan s prehodom iz moderne družbe v postmoderno družbo, iz industrijske v postindustrijsko, v postfordistično družbo. Smo v dobi kulturnega prehoda, zamenjave paradigme, tako kot prej pri prehodu iz fevdalizma v moderno. Gre za epohalne spremembe in tu čakajo vsako družbo izzivi, kako se bo spoprijela s temi spremembami. Še posebej na socialnem področju.