Teme

Število komentarjev

Arhiv

Shrani&Deli

Družba

Expo 2010

Narodi podobe na ogled postavijo

Boris Matić  |  Mladina 25  |  23. 6. 2010

Paviljon Velike Britanije je takoj za kitajskim pritegnil največ pozornosti na sejmu. Poimenovan je »semenska katedrala«. Njegov glavni element je več kot 60.000 tankih akrilnih palic, ki prebadajo ovalno »kožo« objekta. Na notranji strani je v vsako izmed palic zalito eno, unikatno seme ene rastline. Na zunanji strani se palice postopoma tanjšajo in valovijo v vetru, kar daje paviljonu nenavadno dinamiko. Palice so hkrati tudi miniaturni svetlobniki; prek optičnih vlaken vodijo svetlobo v notranjost in osvetljujejo semena rastlin, vsajena v njih. Tako britanski paviljon poudarja vprašanje biodiverzitete in zelenega okolja v mestih; postavlja spominsko katedralo semenom in rastlinam, ki izginjajo iz naših mest. Pri britanskem paviljonu gre za lep primer, kako se lahko država promovira z zasnovo, ki ne potrebuje velikega napisa ali grba države. Gre za napredno, ustvarjalno zasnovo, ki je dejansko vezana na temo sejma in je instantno prepoznavna.

Paviljon Velike Britanije je takoj za kitajskim pritegnil največ pozornosti na sejmu. Poimenovan je »semenska katedrala«. Njegov glavni element je več kot 60.000 tankih akrilnih palic, ki prebadajo ovalno »kožo« objekta. Na notranji strani je v vsako izmed palic zalito eno, unikatno seme ene rastline. Na zunanji strani se palice postopoma tanjšajo in valovijo v vetru, kar daje paviljonu nenavadno dinamiko. Palice so hkrati tudi miniaturni svetlobniki; prek optičnih vlaken vodijo svetlobo v notranjost in osvetljujejo semena rastlin, vsajena v njih. Tako britanski paviljon poudarja vprašanje biodiverzitete in zelenega okolja v mestih; postavlja spominsko katedralo semenom in rastlinam, ki izginjajo iz naših mest. Pri britanskem paviljonu gre za lep primer, kako se lahko država promovira z zasnovo, ki ne potrebuje velikega napisa ali grba države. Gre za napredno, ustvarjalno zasnovo, ki je dejansko vezana na temo sejma in je instantno prepoznavna.

Od znanosti in industrije ...

... do blagovne znamke in promocije

Boljše mesto, boljše življenje ... ali pač ne?

Kaj pa mi?

  • Paviljon Velike Britanije je takoj za kitajskim pritegnil največ pozornosti na sejmu. Poimenovan je »semenska katedrala«. Njegov glavni element je več kot 60.000 tankih akrilnih palic, ki prebadajo ovalno »kožo« objekta. Na notranji strani je v vsako izmed palic zalito eno, unikatno seme ene rastline. Na zunanji strani se palice postopoma tanjšajo in valovijo v vetru, kar daje paviljonu nenavadno dinamiko. Palice so hkrati tudi miniaturni svetlobniki; prek optičnih vlaken vodijo svetlobo v notranjost in osvetljujejo semena rastlin, vsajena v njih. Tako britanski paviljon poudarja vprašanje biodiverzitete in zelenega okolja v mestih; postavlja spominsko katedralo semenom in rastlinam, ki izginjajo iz naših mest. Pri britanskem paviljonu gre za lep primer, kako se lahko država promovira z zasnovo, ki ne potrebuje velikega napisa ali grba države. Gre za napredno, ustvarjalno zasnovo, ki je dejansko vezana na temo sejma in je instantno prepoznavna.
  • Danski paviljon predstavlja prostorsko interpretacijo neskončnega traku, v matematiki znanega kot Moebiusov trak. Poudarek je na trajnostnem prometu; obiskovalcem je na voljo 1500 koles, s katerimi se lahko vozijo po celotni površini paviljona, tudi po strehi. V osrednjem delu paviljona je morska voda iz pristanišča v Koebenhavnu, ki je bila včasih izredno onesnažena, danes pa se je mogoče v njej kopati. Za čas sejma je v paviljon prestavljen tudi izvirni kip Male morske deklice, ki je mestna znamenitost Koebenhavna - približno tako, kot če bi Slovenija na Kitajskem za čas sejma razstavila izvirni Prešernov spomenik. Objekt je, tako kot britanski, zasnovan z eno preprosto potezo, ki pa ga naredi prepoznavnega. Poleg tega obiskovalcem predstavlja danski način življenja - ne zgolj staromodno, s plakati ali z videoprojekcijo ali z besedili, ampak izkustveno, z izposojo koles in vožnjo z njimi po objektu.
  • Danski paviljon predstavlja prostorsko interpretacijo neskončnega traku, v matematiki znanega kot Moebiusov trak. Poudarek je na trajnostnem prometu; obiskovalcem je na voljo 1500 koles, s katerimi se lahko vozijo po celotni površini paviljona, tudi po strehi. V osrednjem delu paviljona je morska voda iz pristanišča v Koebenhavnu, ki je bila včasih izredno onesnažena, danes pa se je mogoče v njej kopati. Za čas sejma je v paviljon prestavljen tudi izvirni kip Male morske deklice, ki je mestna znamenitost Koebenhavna - približno tako, kot če bi Slovenija na Kitajskem za čas sejma razstavila izvirni Prešernov spomenik. Objekt je, tako kot britanski, zasnovan z eno preprosto potezo, ki pa ga naredi prepoznavnega. Poleg tega obiskovalcem predstavlja danski način življenja - ne zgolj staromodno, s plakati ali z videoprojekcijo ali z besedili, ampak izkustveno, z izposojo koles in vožnjo z njimi po objektu.
  • Kitajski paviljon izhaja iz tradicionalnih lesenih konstrukcij. Je ena izmed petih konstrukcij, ki bodo po sejmu ostale - postala bo zgodovinski muzej. Že z velikostjo in s stopničasto konzolo, ki se širi nad okolico, nesporno dominira nad prizoriščem. Tudi to je neke vrste sporočilo.
  • Nemški paviljon je eden izmed tistih, ki gradijo vtis bolj na fasadi kot na vsebini. Volumen paviljona je razdeljen na tri mase, ki so sestavljene iz trikotnih fasadnih ploskev. S sivo pravo in kovinsko fasado deluje visokotehnološko, masivno, stabilno - a hkrati razgibano in prilagodljivo. Zunanjost objekta kaže neki stereotipni nacionalni značaj države in jo tako promovira.
  • Slovenski paviljon je deloma oblečen v rdeče obarvane aluminijaste elemente, ki naj bi predstavljali knjižne police. Zato ker je Ljubljana letos prestolnica knjige. Navezava je očitna - a kakšno zvezo ima z boljšim mestom in boljšim življenjem, ki nam naj bi ga mesta omogočala? In zakaj je fasada obdelana samo deloma? Čemu so namenjena rešetkasta okna na glavni fasadi? Kakšna je povezava med zeleno odprto knjigo, logotipom in rdečimi knjigami na fasadi - oblikovno in barvno sta popolnoma neusklajeni. Nejasnosti se kar nizajo.
  • Nizozemski paviljon najbolj dobesedno predstavlja mesto; gre pravzaprav za celotno ulico s hišami, ki se na stebrih vije skozi zrak v obliki osmice. V posameznih hiškah so deli razstave, nad paviljonom pa se vije napis »Vesela ulica«. S karikirano razporeditvijo in veselimi barvami ulica ustvarja vtis, da je skočila iz otroške domišljije; ravno ta šegavost, ki spominja na Alico v čudežni deželi, ji daje prepoznavnost, hkrati pa se paviljon precej dobesedno navezuje na temo razstave.
  • Srbski paviljon je podoben slovenskemu v tem, da gre za tipski paviljon, ki je bil oblečen in predrugačen v novo podobo. S pisanim vzorcem fasadnih elementov zbuja precejšnjo pozornost med obiskovalci - njegova podoba je celovita in ne potrebuje posebnega logotipa ali napisa, da bi bil prepoznaven.