Evan Parker: Whitstable solo
2010, Psi
Goran Kompoš | Mladina 27 | 8. 7. 2010
Eden ključnih sooblikovalcev evropskih svobodnjaških jazzovskih in improviziranih godb z novim solističnim albumom znova dokaže, zakaj je s svojo glasbo že skoraj pol stoletja pomemben navdih uveljavljenim in tudi obrobnim ustvarjalcem. Besednjak svojih (monofoničnih) saksofonov spretno širi z najrazličnejšimi podaljšanimi tehnikami, tokrat pa pečat pusti predvsem izvrstna uporaba akustičnosti cerkve svetega Petra v Whitestablu. Čeprav se na prvi posluh morda zdi, da Parker že vso kariero preigrava isti solo, nova plošča ponovno upraviči njegovo neustavljivo ritmično in harmonično raziskovanje. Skozi mojstrsko obvladovanje krožnega dihanja združi transersko izkušnjo in izrazito avanturistično strukturiranje. Razburljivo.










Komentirajo lahko le registrirani uporabniki