intervju / Dr. Dušan Keber, nekdanji minister za zdravje

Urša Marn
MLADINA, št. 32, 12. 8. 2010

/media/www/slike.old/mladina/vintduan_keber1_bk.jpg

© Borut Krajnc

Od leta 1992 bi morali v Sloveniji večino zdravstvenih storitev doplačevati iz svojega žepa. To se ni zgodilo, saj smo se domala vsi za ta doplačila vključili v dopolnilno zdravstveno zavarovanje, ki ga izvajajo zavarovalnice Vzajemna, Triglav in Adriatic. Čeprav je to boljše od doplačil, je tudi to zavarovanje močno načelo solidarnost v zdravstvu, saj so njegove premije enake za vse, ne glede na premoženjsko stanje. Poleg tega ima zelo visoke obratovalne stroške. Na ministrstvu za zdravje bodo zato do jeseni pripravili izhodišča za združitev obveznega in dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v enotno prispevno stopnjo. S tem bi stroške zdravstva pravičneje porazdelili med revne in bogate, hkrati pa bi zdravstvu prihranili nekaj deset milijonov. O prednostnih in morebitnih pasteh takšne reforme smo se pogovarjali z Dušanom Kebrom, nekdanjim ministrom za zdravje, ki je združitev obveznega in dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja neuspešno načrtoval že pred osmimi leti.

Obvezno zdravstveno zavarovanje najbrž sploh ni pravo zavarovanje.

Res je. Zdravstveni prispevek je pravzaprav čisto navaden davek, ki ga državljani plačujemo v sorazmerju s svojimi prihodki, vendar smo mu že z zakonom namenili specialno porabo in določili njegovega upravitelja s precejšnjo stopnjo avtonomije: ZZZS. Zato obseg sredstev za zdravstvo ni podvržen vsakoletnemu proračunskemu barantanju v parlamentu, kot na primer za nakupe orožja ali gradnjo avtocest, kar se dogaja v mnogih državah, kjer financiranje zdravstva ostaja neposredna funkcija države. Ne glede na to, za kateri model gre, pa se oblast povsod po svetu obnaša, kot da je denar, ki ga zbere s prispevki in davki, njen lastni denar in ga pravzaprav poklanja zdravstvu (ali šolstvu ali socialni dejavnosti), za kar ji moramo biti državljani neskončno hvaležni. Resnica je prav obratna: ves denar, s katerim razpolaga država, je bil na začetku zasebni denar državljanov, zato imajo državljani pravico odločati, kako ga bodo porabili.

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal, Apple Pay, Google Pay ali Flik.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 17,00 EUR dalje.


Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek: