Profil / Cela Slovenija kot NLB

»OBVEŠČAMO VAS, DA OSEBE, KI IMAJO UREJENO OSNOVNO ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE, NISO UPRAVIČENE DO POMOČI V NAŠI AMBULANTI,« piše na listu na vratih. Na zidu na levi visi ličen pano z izborom fotokopij v slovenskem tisku doslej objavljenih člankov o ambulanti Pro Bono - torej ambulanti za ljudi, ki bi jih, ker so brez zdravstvenega zavarovanja, drugje zavrnili. Najzanimivejša med članki je reportaža iz Dnevnika, kjer se s slike bodro smehlja brezdomec Jožko. Jožko, sicer tudi pacient ambulante, se je novinarju pohvalil, kako da je šel takrat, ko je to štelo, protestirat za svojega sošolca Janšata: »Stopil sem pred stražarja in rekel: Na, ustreli me!«
Čakalnica ni v ponedeljek dopoldne, ko dela gospod Aleksander, ne prazna ne polna. Ljudje sramežljivo upirajo pogled v tla, neki zagoreli možak kašlja, kot bi sodeloval pri pripravi specialnih efektov za Hollywood. Starejši par v raztrganih bundah se še kar pošteno zravsa, ker je gospod gospe, če sem prav razumel, preveč nespoštljivo zapel šlic.