5. 5. 2011 | Mladina 18 | Družba
Borka in Bakto
Eden najprepoznavnejših domačih didžejevskih tandemov, ki ga zdaj z zasedbo Jimmy Barka Experience čaka nastop na festivalu Druga godba
DJ Bakto in DJ Borka
© Miha Fras
Kar težko je verjeti, da je minilo vsega dobrih deset let od ustvarjalnih začetkov enega najprepoznavnejših domačih didžejevskih tandemov, Borje Močnika ali DJ Borke in Jake Batiča ali DJ Bakta. S kontinuirano prisotnostjo v domačem klubovju in vse pogosteje tudi v klubih na območju nekdanje Jugoslavije ter okoliških držav se uvrščata med naše najdejavnejše didžeje in bržkone ne bi bili daleč od resnice, če bi pomislili, da se je od preloma tisočletja z njima vsaj enkrat verjetno srečal vsak povprečno aktiven obiskovalec glasbenih dogodkov. Morda je bilo to na standardnem klubskem plesnem veseljačenju, morda na klasičnem koncertnem gostovanju katerega od tujih glasbenih zvezdnikov, za katere dvojec pogosto ogreva publiko, morda na koncertnih sodelovanjih z raznoterimi glasbeniki in ustvarjalci različnih umetniških profilov ali pa na tistih bolj mejnih, konceptualnih performansih. Borko in Bakta je zaradi njune glasbene neobremenjenosti pač mogoče slišati na žanrsko raznolikih dogodkih.
Kljub utrjenemu položaju na klubski sceni za zdaj nista bila deležna pozornosti širšega občinstva. No, vsaj do nedavnega. Pred pol leta sta z enim najzanimivejših domačih tolkalcev, vseprisotnim Marjanom Staničem, ki ga poznamo denimo iz Čomp, Žoambo Žoet Workestraa, Lolite in Basta, sestavila formacijo Jimmy Barka Experience in odigrala prvi skupni koncert, s katerim sta tako rekoč čez noč nase opozorila tudi publiko, ki sicer ne zahaja na klubske elektronske dogodke. Pred nedavnim so zasedbo gostili celo v nacionalkini Aritmiji, 11. maja pa Jimmy Barka Experience nastopi na festivalu Druga godba na letnem vrtu Gale hale na Metelkovi v Ljubljani. Skozi prizmo dosega publike bo to bržkone eden Borkovih in Baktovih vrhuncev.
Ali mora torej didžej v Sloveniji zato, da ga opazijo mediji in neelektronski koncertni promotorji, sodelovati s konvencionalnimi instrumentalisti? Borka v smehu pripomni, da bo verjetno res nekaj na tem: »V preteklosti so mainstreamovski mediji prednost pred elektronsko glasbo gotovo dajali tistim bolj konvencionalnim, kitarskim vsebinam. Eden od razlogov je verjetno tudi ta, da elektronski ustvarjalci svoje glasbe navadno ne objavljamo v klasičnem formatu albuma. To se sicer resda ni spremenilo vse do danes, mislim pa, da mediji preprosto potrebujejo nove vsebine, zato na vrsto prej ali pozneje pridejo vsi ustvarjalci, ki lahko kaj pokažejo.« No, podcenjujoč odnos tistih ljudi in medijev, ki krojijo podobo glasbene ponudbe na sončni strani Alp, do elektronskih kreativcev se zadnja leta vendarle spreminja, in to na bolje. To lahko najbrž pripišemo temu, da različne oblike elektronske glasbe vse bolj krojijo podobo sodobnih muzik. Kdaj se bo status didžejev tudi pri nas povsem izenačil s statusom kitarskih bendov, pa bo pokazal čas.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.