EU bo sprejemala zapornike iz Guantanama

Notranji ministri EU, med njimi slovenska ministrica Katarina Kresal, se bodo danes sestali v Bruslju. V ospredju bo razprava o pogojih za sprejem terorističnih osumljencev iz Guantanama na Kubi. EU naj bi bila pripravljena sprejeti le tiste, ki bodo imeli dovoljenje za izpustitev na prostost. Slovenija še preučuje pravne možnosti za ta korak.

EU bo premislila samo o sprejemanju tistih terorističnih osumljencev iz Guantanama, ki bodo imeli dovoljenje za izpustitev na prostost in bodo pripravljeni na namestitev v Evropi, izhaja iz dokumenta o sprejemanju zapornikov iz Guantanama, ki ga je pripravilo češko predsedstvo EU kot podlago za današnjo razpravo notranjih ministrov EU.

Kljub temu obstaja možnost varnostnih tveganj, zato bo EU poskušala opredeliti enoten pristop, ki naj bi temeljil na dobri izmenjavi informacij med schengenskim prostorom in drugimi članicami EU ter na določitvi statusa, ki bi ga imeli nekdanji zaporniki, sprejeti v EU, pri čemer je treba upoštevati posledice sprejema v eni državi na druge članice.

Konkretnih sklepov danes ne bo, saj je odločitev o sprejemanju zapornikov iz Guantanama dolgoročna. Proces odločanja o Guantanamu je sicer še v teku tudi na strani ZDA, saj tudi ameriška stran še ni opredelila dokončnega stališča o zaprtju Guantanama, od česar je odvisno tudi stališče EU. ZDA naj bi Guantanamo zaprle leta 2010.

Današnja razprava bo tako nadaljevanje januarskih pogovorov zunanjih ministrov EU, ki so podprli napoved ZDA, a poudarili, da EU za odločitev o sprejemu zapornikov potrebuje čas, saj gre za zelo zapletene pravne, finančne, etične in varnostne vidike, ter izmenjava mnenj pred obiskom delegacije EU v ZDA v sredini marca.

Slovenija je januarja poudarila, da "odobrava odločitev za zaprtje zapora Guantanamo" in si bo "prizadevala, da EU oblikuje skupno stališče do zaprtja in do možnosti nadaljnjih postopkov v zvezi z zaporniki ter do njihovega morebitnega sprejema v državah članicah EU". Slovenija sicer še preučuje pravne možnosti za ta korak.

Notranji ministri bodo sicer danes tudi odločili, do kdaj naj bi bila znana usoda schengenskega informacijskega sistema druge generacije SIS II, ki naj bi s posodobljeno tehnologijo, tudi vključitvijo biometričnih podatkov, na primer prstnih odtisov in fotografij, okrepil varnost v schengenskem prostoru. Zaradi novih zamud grozi celo opustitev projekta.

Ministri bodo spet govorili še o iraških beguncih, potem ko so konec novembra lani odločili, da jih bo EU sprejela še do 10.000. Države o sprejemanju beguncev odločajo prostovoljno, prednost imajo najbolj ranljive skupine, na primer žrtve mučenja in pripadniki verskih manjšin. Slovenija je po zadnjih informacijah to možnost še preučevala. (STA, av)