Kritika / Cvetka Bevc: Desetka

+ + + + +

Roman o sodobnih mladostnikih.

Hkrati tradicionalen z romanesknim slogom, a obenem moderen z najstniškim žargonom, ki vključuje tudi znakovni sistem mobilcev in facebooka. Deset prijateljev, deset izpovedi, deset notranjih bitk. Kot variacija Kurosawinega »Rašamona«, kjer junaki pripovedujejo isto zgodbo iz različnih perspektiv? Ne, tu akterji govorijo seveda tudi o drug drugem, toda vsak razkriva predvsem svoje bolečine odraščanja. Eden skozi upor s starši, drugi v iskanju sebe v razstavljeni družini, tretji s svojo bitjo geja, četrti kot bližnjik droge, peti piflar, šesta agilna alpinistka, sedmi ujetnik računalniških igric, osma Mozarta etc. Skratka, avtorica pretanjeno zajame zelo širok nabor možnih bivanj gimnazijskih drugošolcev, ki pa ni totalen, zakaj med njenimi najstniki ni prestopnika, ki bi prešel v Salingerjevega »Lovca v rži«.

A radikalni lik ne more najti mesta v romanu že zaradi strukture dela, ki jo določa kolektivni junak. Noben ni dominanten, noben ne izstopa, vsi so del iste klape. Vendar ta enost ne pomeni klišejev in stereotipov, nasprotno, vsak član desetke je minuciozno zgrajena persona, ki ji bralec z zanimanjem sledi.

In tu je največja moč romana, s podobno vnemo ga lahko berejo tako starši kot najstniki. Štirinajstletnik denimo prepoznava v literarnem delu svoj svet tako živo, da knjige ne bo odložil pred koncem, medtem ko bo njegov stari radovedno sledil njemu tujim vsebinam modernega najstniškega odraščanja.

Domišljen avtorski roman.