2. 10. 2000 | Mladina 40
Na teh temeljih moramo graditi naprej
Potopis mladega komisarja Ivana Janše iz Grosupljega
Potem ko so avstrijski svobodomiselni nacionalisti izrazili skromno željo, da bi se Slovenija odpovedala avnojskim dekretom, s katerimi je bilo po drugi svetovni vojni fanom nacistov odvzeto premoženje, če si želi, da ji Avstrija vsaj na tem področju ne bi metala polen pod noge, ko gre za vključevanje v EU, so naši argentinsko usmerjeni politiki brž dvignili glas, da bi Slovenija morala nemudoma uslišati ta minorni "wunsch", njihovi nasprotniki pa, da je Avnoj eden izmed temeljev slovenske povojne državotvornosti. Med najglasnejšimi antiavnojci je bil tudi Janez Janša, ki je vso polemiko s pridom izkoristil, saj je moral v kratkem času imeti kar dva govora "a la Fidel Castro", enega na ribniški veselici SDS, drugega na kongresu v Murski Soboti slab teden kasneje. "Ob vseh teh razpravah, ki imajo ideološke korenine in predvolilni pomen, pa ni mogoče prezreti dejstva, da so nekaterim tako imenovani avnojski sklepi oziroma revolucionarni dekreti, kar ti sklepi po svoji obliki in vsebini dejansko so, bolj sveti od slovenske ustave. Ravno tisti, ki so brez trohice slabe vesti spreminjali slovensko ustavo in s tem ukinili pravico državljank in državljanov do neposrednega odločanja, sedaj revolucionarne avnojske dekrete, ki smo jih odpravili že leta 1991, postavljajo nad temeljno ustavno listino," je Janša podučil svoje privržence v Ribnici, na kongresu pa ni hotel več toliko polemizirati o tem. "Dejstvo je, da Avnoj in njegovi dekreti v demokratični Evropi ne odmevajo najbolje. Ravnanje predsednika republike Milana Kučana, ki je samovoljno iskal nove temelje slovenski državnosti v avnojskih dekretih, je nedopustno. Po slovenski ustavi v Sloveniji namreč veljajo predpisi in pogodbe, ki so bili javno objavljeni v uradnem listu," je pojasnjeval v pripravah na kongres, kjer so z laseršovom praznovali njegov 42. rojstni dan.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
2. 10. 2000 | Mladina 40
Potem ko so avstrijski svobodomiselni nacionalisti izrazili skromno željo, da bi se Slovenija odpovedala avnojskim dekretom, s katerimi je bilo po drugi svetovni vojni fanom nacistov odvzeto premoženje, če si želi, da ji Avstrija vsaj na tem področju ne bi metala polen pod noge, ko gre za vključevanje v EU, so naši argentinsko usmerjeni politiki brž dvignili glas, da bi Slovenija morala nemudoma uslišati ta minorni "wunsch", njihovi nasprotniki pa, da je Avnoj eden izmed temeljev slovenske povojne državotvornosti. Med najglasnejšimi antiavnojci je bil tudi Janez Janša, ki je vso polemiko s pridom izkoristil, saj je moral v kratkem času imeti kar dva govora "a la Fidel Castro", enega na ribniški veselici SDS, drugega na kongresu v Murski Soboti slab teden kasneje. "Ob vseh teh razpravah, ki imajo ideološke korenine in predvolilni pomen, pa ni mogoče prezreti dejstva, da so nekaterim tako imenovani avnojski sklepi oziroma revolucionarni dekreti, kar ti sklepi po svoji obliki in vsebini dejansko so, bolj sveti od slovenske ustave. Ravno tisti, ki so brez trohice slabe vesti spreminjali slovensko ustavo in s tem ukinili pravico državljank in državljanov do neposrednega odločanja, sedaj revolucionarne avnojske dekrete, ki smo jih odpravili že leta 1991, postavljajo nad temeljno ustavno listino," je Janša podučil svoje privržence v Ribnici, na kongresu pa ni hotel več toliko polemizirati o tem. "Dejstvo je, da Avnoj in njegovi dekreti v demokratični Evropi ne odmevajo najbolje. Ravnanje predsednika republike Milana Kučana, ki je samovoljno iskal nove temelje slovenski državnosti v avnojskih dekretih, je nedopustno. Po slovenski ustavi v Sloveniji namreč veljajo predpisi in pogodbe, ki so bili javno objavljeni v uradnem listu," je pojasnjeval v pripravah na kongres, kjer so z laseršovom praznovali njegov 42. rojstni dan.
Toda pred 23 leti, torej malo manj kot na polovici svoje življenjske poti, sedanji predsednik SDS ni bil ne nasprotnik Avnoja ne Janez. Bil je mladi komisar Ivan, ki se je ob 40-letnici KPS s kolegi peš odpravil po poteh Avnoja. V biltenu AVNOJ 77, ki so nam poslali Janševi bivši prijatelji, je objavil tudi svoje popotniške vtise. "Tukaj se nahajamo, da bi si pridobili izkušnje, z njimi obogatili svojo aktivnost in hkrati te izkušnje prenesli na bazo, iz katere izhajamo. Vsi udeleženci pohoda 'AVNOJ 77' bi morali postati nosilci različnih aktivnosti v svojih sredinah, predvsem pa na področju splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite," je med drugim modroval mladi Ivan. "V takih okoliščinah se torej rojevajo novi kadri, ki bodo sposobni prevzeti naloge, ki jih čakajo ali v komisijah pri predsedstvu občinskih konferenc ZSM ali pa v delovnih organizacijah na področju SLO. Kajti mladega človeka gradi akcija. Izkušnje starejših prehajajo na nas, mlajše. Hkrati s tem pa teče proces osamosvajanja - izkušnje starejših tovarišev so samo osnova za nadaljnjo izgradnjo. Mladi smo bili vedno najbolj revolucionarni in na nas leži naloga, da naprej razvijamo našo samoupravno socialistično družbo, da jo gradimo na revolucionarnih temeljih, temeljih marksizma." Ivan je z leti očitno skrenil na stranpota. O Avnoju oziroma o slovenskih delegatih je tudi imel za 180 stopinj drugačno mnenje: "Oni so postavili temelje, mi pa moramo na temeljih graditi naprej ..."
Zakaj se je Janša tako obrnil, pa je tako ali tako vprašanje, ki si ga postavljajo mnogi. Odgovor je najti v delu biltena AVNOJ 77, kjer je Janša posredoval in obračunal z nevzgojenim mladincem iz Šiške.
