Manipulator / Črni oglasi poslej svetlobni
V Ljubljani bo oglaševanje po stavbah postalo "art", v Mariboru se umika visoki tehnologiji
Igor Harb
MLADINA, št. 32, 13. 8. 2004
© Janko Rath/Večer
V nasprotju z večino Slovenije so mestna središča z uredbami zaščitena pred postavitvijo reklamnih panojev in drugih vsiljivih oglaševalskih metod. V Ljubljani je delna izjema stavba Bata (bolj znana kot Nama), medtem ko so drugi panoji, recimo reklama čez celoten stekleni del te iste stavbe in reklame na Šestici, postavljeni "na črno". Kot je pojasnila namestnica načelnika oddelka za urbanizem ljubljanske občine Alenka Pavlin, so panoji v središču mesta prepovedani, ker "dajejo videz neurejenosti okolja in delujejo agresivno", na oddelku za urbanizem pa se trudijo za odstranitev vseh oglasov, ki so postavljeni brez dovoljenja. Napisi na Nami imajo nekoliko drugačno zgodbo, saj jih je leta 1995 občina dovolila postaviti, vendar pod strogimi pogoji, ki določajo diagonalo postavitve in uporabljeno barvno lestvico.
ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Igor Harb
MLADINA, št. 32, 13. 8. 2004
© Janko Rath/Večer
V nasprotju z večino Slovenije so mestna središča z uredbami zaščitena pred postavitvijo reklamnih panojev in drugih vsiljivih oglaševalskih metod. V Ljubljani je delna izjema stavba Bata (bolj znana kot Nama), medtem ko so drugi panoji, recimo reklama čez celoten stekleni del te iste stavbe in reklame na Šestici, postavljeni "na črno". Kot je pojasnila namestnica načelnika oddelka za urbanizem ljubljanske občine Alenka Pavlin, so panoji v središču mesta prepovedani, ker "dajejo videz neurejenosti okolja in delujejo agresivno", na oddelku za urbanizem pa se trudijo za odstranitev vseh oglasov, ki so postavljeni brez dovoljenja. Napisi na Nami imajo nekoliko drugačno zgodbo, saj jih je leta 1995 občina dovolila postaviti, vendar pod strogimi pogoji, ki določajo diagonalo postavitve in uporabljeno barvno lestvico.
Nedavno so predstavniki Name občini izrazili željo, da bi uporabili več svobode pri postavitvi oglasov na svoji stavbi, kar so pravzaprav že naredili z obešanjem reklame prek celotne steklene površine. Kot je povedala gospa Pavlin, so zato sklicali sestanek s predstavniki Name in Zavodom za varstvo kulturne dediščine, na katerem so se dogovorili o novih možnostih preobleke veleblagovnice. Tako bo mogoča zamenjava reklamnih napisov podjetij in poslej tudi logotipov, vendar se morajo ti napisi še naprej podrejati arhitekturi stavbe, Nama pa bo morala odstraniti reklamo s steklene stene. To bodo v kratkem nadomestile svetlobne projekcije oglasov, ki so jih na oddelku za urbanizem označili kot "art oglaševanje". Tak način je po njihovem mnenju manj moteč in v skladu z zakonodajo.
Zobna pasta na Nami je le eden izmed "črnih" oglasov, in čeprav se predstavniki občine lotevajo urejanja tega področja, je vsaj nenavadno, da so nelegalni oglasi lahko postavljeni tudi po več mesecev, ne da bi občina ukrepala.
Podobno je urejen tudi oglaševalski režim v središču Maribora, kjer je do nedavna obstajala ena izjema - reklamna konstrukcija logotipa nekdanje Tovarne avtomobilov Maribor na vrhu stavbe železniške postaje. To so konec julija vseeno odstranili, predvsem zaradi dotrajanosti konstrukcije, ki je grozila, da se zruši. Znamenite deteljice je odkupil zbiralec, na strehi železniške postaje pa jih je nadomestila Mobitelova UMTS-antena.