Proameriški svetovalec in njegov bedni honorar

Zvezdniško vodenje OVSEa vključuje tudi mnogo potovanj. Predsedujoči Dimitrij Rupel se je v zadnjih mesecih ustavljal na zahodu in na vzhodu, obiskal je Kanado in Južno Korejo ter skoraj vse države, ki so vmes. Zalogaj je za Slovenijo ogromen in ogromen je tudi za ministrstvo za zunanje zadeve, kjer še nedavno ni bilo posebnih strokovnjakov za Srednjo Azijo. Sedaj je drugače, ministrstvo je namreč najelo strokovno pomoč. Konec januarja je podpisalo posebno pogodbo z Inštitutom za strateško svetovanje. Pogodba vključuje pripravo analiz, pisnih prispevkov, člankov in podobnega. Vrednost pogodbe je 9,900.000 SIT, le 100.000 SIT manj, kot je potrebno za javni razpis. Inštitut vodi Borut Grgič, ki je kot svetovalec že nekajkrat spremljal ministra Rupla, recimo na obisku nekaterih srednjeazijskih držav. Grgič naj bi ministru svetoval tudi med pogovori, ki jih je ta imel z voditelji nekaterih držav.

Kdo je Borut Grgič oz. njegov Inštitut za strateško svetovanje? Po lastni predstavitvi naj bi bil inštitutu "nevladni think-tank, namenjen razvijanju in promoviranju inovativnih političnih rešitev". Inštitut je seveda "neodvisen in strog organ", ki organizira razna predavanja, seminarje, programe, prireja različne dogodke. Pred meseci je tako inštitutu v Ljubljani priredil seminar o Novi transatlanski agendi, na katerem je med drugim nastopal tudi Bruce Jackson, ki je v Sloveniji poznan kot sestavljavec slavne vilenske deklaracije. Lobist za Nato je nekdanji predsednik korporacije Lockheed Martin, vodja Komiteja za osvoboditev Iraka. Naš prijatelj Jackson trenutno vodi Project on Transitional Democracies, ki je namenjen "širjenju demokracije v Evroaziji". Minister Rupel sicer ni želel potrditi niti zanikati, ali se je januarja, ko je na Grgičevem inštitutu Jackson predaval o novi širitvi Nata v Gruzijo in Ukrajino, srečal z Američanom. Njegova služba za stike z javnostjo je na neposredno vprašanje, ali se je Jackson pozimi oglasil tudi na Mladiki, poslala previden odgovor, da se minister uradno in neuradno srečuje z mnogimi tujimi sogovorniki, "ki so s svojimi pogledi in informacijami Sloveniji kot predsedujoči lahko v pomoč in podporo pri iskanju najoptimalnejših poti za rešitev aktualnih vprašanj v OVSE". In osebni svetovalec ministra? Grgič, ki je bil tudi analitik pri washingtonskem Atlantskem svetu, poleg občasnih kolumn v Delu pa je objavil tudi prispevka v časopisu International Herald Tribune in Financial Times, v svojih člankih zastopa stališča, ki so zelo blizu stališčem ameriškega predsednika, pač daleč od umirjene diplomacije, ki naj bi jo vodil predsedujoči OVSE. Grgič tako razmišlja o neodvisnosti Kosova, Rusijo podi z Balkana, piše o tem, da je diplomacija EU "papirnati tiger", in o tem, da je v Španiji po volitvah zmagal terorizem ter da se Evropa s problemom varnostne politike sooča premalo odločno.

Minister je pač presodil, da posamezniki, zaposleni na ministrstvu za zunanje zadeve, niso dovolj usposobljeni za pomoč pri OVSE. Kar je malce nenavadno. Še bolj pomenljivo pa je nekaj drugega, proameriški inštitut je namreč edini, s katerim ima ministrstvo podpisano tovrstno pogodbo.