dobičkonosna državotvornost / Samopostrežna trgovina z orožjem

V orožarskih poslih, ki so šli prek Slovenije, se je vrtela milijarda USD. Kaj je Slovenija prodajala in kaj preprodajala? Za koliko? Komu? Kam je šel denar, če ni šel v integralni proračun? Zakaj so odgovorni dokumentacijo o tem uničili?

Ali H. Žerdin
MLADINA, št. 1, 9. 1. 2004

Samopostrežna trgovina z orožjem

© Borut Krajnc

O kakšnih cifram govorimo, ko je na dnevnem redu diskusija o trgovini z orožjem, ki je v prvi polovici devetdesetih let tekla prek Slovenije? Ena od ocen, ki smo jo slišali od ljudi, ki so se ukvarjali s preiskovanjem zadeve, pravi, da se je v orožarski trgovini, ki je bila povezana tudi s Slovenijo, vrtelo za okrog milijardo dolarjev denarja. Je ta ocena prenapihnjena? Na prvi pogled se zdi vratolomna in preveč drzna. Po drugi strani pa dva podatka iz neposredne soseščine kažeta, kakšne bi utegnile biti dimenzije operacij. Sedanje ocene govorijo, da je Hrvaška za nabavo orožja, ki ga je potrebovala za obrambo in osvoboditev ozemlja (ter nekaj malega za ozemeljske ambicije v Hercegovini), porabila 15 milijard dolarjev. Dejstvo je, da je Hrvaška del orožja nabavljala prek Slovenije. Na opremo, ki je prihajala prek Slovenije, se je opirala zlasti v letu 1991 in 1992.

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal, Apple Pay, Google Pay ali Flik.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 17,00 EUR dalje.


Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek: