16. 7. 2004 | Mladina 28
Gospodar in odrešenik
Deset let po hudem medsebojnem obračunavanju in 4 leta po tem, ko je Janez glasoval proti imenovanju Dimitrija za zunanjega ministra, sta Janša in Rupel spet skupaj
Dimitrij Rupel in Janez Janša na Zboru za republiko, 23. junija 2004
© Denis Sarkić
Ponedeljkovo odstavljanje ministra Rupla je bilo paradoksalno in ironično. Kljub velikim besedam o osamosvajanju in slovenski državnosti pa o skritih botrih, pomanjkanju demokracije, verbalnem deliktu, zloveščem planu, diskvalifikaciji, likvidaciji, skupaj z Depalo vasjo in s stričkom Stalinom, se na izredni seji ni zgodilo nič posebnega. Ministrski predsednik je pač zamenjal ministra, ki mu je šel na živce. Ki mu ni več zaupal in ki je po mnenju šefa največje koalicijske stranke paktiral z opozicijo. Točneje, odstavljeni minister si je zaželel novih strankinih oblačil in je zato zgubil delovno mesto. Rupel tako ni bil nikakršna žrtev že zdavnaj pripravljenega načrta o prevzemu oblasti, ampak je preprosto prekršil pravila, ki mu jih je bil napisal njegov nadrejeni, prekršil pa je tudi pravila osnovne strankarske higiene. In kaj je bilo tako paradoksalnega pri ponedeljkovi seji? Politični paradoks je bil seveda v tem, da so vladnega ministra podpirale opozicijske stranke, odstavljale pa so ga vladne. Da je bil Rupel za opozicijo zunanji minister brez napake, najboljši minister v slabi vladi, ugleden in spoštovan politik, za svoje vladne kolege pa človek, ki ne spada več v "liberalno" ekipo in ki se je od velike LDS že zdavnaj poslovil. Ko sta v parlamentu Koalicija Slovenija in že skoraj pridružena SLS, druge opozicijske stranke nad Ruplom niso bile tako navdušene, podprli nekdanjega zunanjega ministra, se je potrdilo tisto, kar je premier Rop očital Ruplu. Potrdilo se je, da so se politična stališča zunanjega ministra zelo zbližala s političnimi stališči slovenske pomladi. Da Ropov zadržek glede lojalnosti ni samo subjektivno čustvo neveščega političnega adolescenta, ampak preverljivo dejstvo, ki ga je z glasovanjem potrdil tudi del opozicijskih poslancev. A parlamentarna zmeda in Ruplova pisemska ofenziva nista edini dokaz novih ciljev nekdanjega zunanjega ministra. Z njimi sta postregla oba, Janša in Rupel. Samo dan po odstavitvi z ministrskega položaja je Rupel odšel iz LDS in dan kasneje kot samostojni poslanec skočil v zavetje Janševe poslanske skupine. Namesto evropskega Brejca se mu obeta sedež podpredsednika državnega zbora. In če bo Rupel želel, bo lahko na jesenskih volitvah tudi kandidiral na listi SDS.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
