Žrtev politike

Etbin Tavčar, javni uslužbenec kobilarne Lipica, je kaznovan zaradi svojega strokovnega mnenja, ki nasprotuje politični odločitvi o širitvi igrišča za golf znotraj kobilarne

Jure Trampuš  |  Mladina 37  |  16. 9. 2006

Matjaž Pust, v. d. direktorja Kobilarne Lipica, na prvi šolski dan ni bil ravno dobre volje. Predsednik Mednarodnega združenja za Lipico Etbin Tavčar je 1. septembra v intervjuju za Primorske novice napadel kobilarno, načrte o širjenju golf igrišča, govoril je o vpletanju politike, o nestrokovnosti Mihe Brejca, predsednika sveta zavoda.

A to ni bil Tavčarjev edini kritični intervju. Že marca je v Mladini javnost opozoril na škodljive posledice predvidene širitve golf igrišča znotraj zavarovanega območja Kobilarne Lipica, pozneje je ustanovil Mednarodno združenje za Lipico in na ustavno sodišče poslal pobudo za presojo zakonskih novel, ki posredno omogočajo hitrejšo širitev golf igrišča v Lipici. Direktor Pust se je v petek, še isti dan, ko je bil drugi intervju objavljen, podpisal pod dvostransko pismo z grozečim naslovom: Pisna obdolžitev pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Tavčar je namreč zaposlen kot pomočnik strokovnega vodje javnega zavoda kobilarne. Četudi je dal intervju kot predsednik interesnega združenja in ne kot uradni predstavnik javnega podjetja, je bilo direktorju dovolj. Delavec Etbin Tavčar je po njegovem mnenju grobo kršil delovne obveznosti.

"V ponedeljek zjutraj me je, takoj ko sem prišel v službo, poklicala tajnica in mi povedala, da sem moram ob 9.30 zglasiti pri direktorju. Ker je to neobičajna praksa, mi je bilo takoj jasno, da bo nekaj narobe, a takšne sankcije nisem pričakoval. Stopil sem v pisarno, podpisal obrazce za vročitev in rekel samo hvala. Direktor je bil hladen," je v torek v opoldne razlagal Etbin Tavčar, ki je trenutno na prisilnem dopustu. Sedeli smo v Lipici, blizu golf igrišča, nedaleč stran pa sta dva bagra utrjevala pobočje. "Tukaj bo stalo novo vadišče za golf."

Pot do izredne odpovedi

Vsa stvar se seveda ni začela na prvi šolski dan, ampak mnogo prej. Nova oblast se je odločila, da je treba Kobilarni Lipici pomagati. Odločitev ni bila napačna, Lipica že nekaj časa stagnira, izgublja se v rdečih številkah, brez prave razvojne vizije počasi propada. Krivdo za to nosi prejšnja oblast. Rešitelj Lipice je postal novi predsednik sveta zavoda Miha Brejc. Brejc je evropski poslanec, član izvršnega odbora SDS in predsednik 400-članskega Golf Kluba Lipica. Nedavno si je politik v Lokvi, vasi, oddaljeni le streljaj od Lipice, postavil vikend. Igrišče, v senci stoletnih lip in hrastov pod sinjim mediteranskim nebom, trenutno obsega le devet igralnih polj, na spletni predstavitveni strani igrišča pa je zapisano, da bo v letu 2007 razširjeno na osemnajst lukenj.

"Ko je Brejc postal predsednik sveta zavoda, je na samem začetku čisto pravilno izhajal iz konsenza vseh dosedanjih vlad, da se golf igrišče v zavarovalnem območju ne more širiti, da ga je treba širiti v neposredni soseščini kobilarne. Celo nekdanjemu direktorju je naročil in on potem meni, da naj preverim, kam bi lahko v soseščini prestavili igrišče za golf. A prišlo je do spremembe, Brejc je ugotovil, da bi kupovanje parcel okoli Lipice trajalo desetletje, da so parcele razpršene, da vsi lastniki primernih zemljišč niso v Sloveniji. Zato se je odločil, da bo devet novih lukenj zgradil znotraj zavarovanega območja," kronologijo spora z upravo javnega zavoda pojasnjuje Tavčar. Z nami se je pogovarjal kot zasebnik in ne kot predstavnik zavoda. Širitev golfa je sporna z več vidikov, sporna je zaradi ekoloških zadržkov, zaradi same Lipice, konjereje in celotnega kompleksa. Tavčar, ki je po izobrazbi univerzitetni diplomirani krajinarski arhitekt, je v Lipici skrbel za ohranjanje naravne in kulture dediščine. Prve je v kompleksu manj oz. je slabše raziskana, dominantna je kulturna dediščina. S posebnim zakonom je država celotno območje že pred leti zavarovala, zavarovala je matično čredo, urbano jedro kobilarne in celoten kompleks, ki je velik približno 311 hektarjev. "Moteč sem postal, ker preprosto branim svoj ceh, ščitim naravno in kulturno dediščino. To je takoj postalo jasno tudi Brejcu, ki se zaveda, da ju bo z golfom popolnoma uničil. Na začetku so poskušali moj pomen in službo minimalizirati. Ministrstvo za kulturo je ugotovilo, da bi lahko moje delo opravljali kar ljudje, ki skrbijo za območje Škocjanskih jam. To se je začelo dogajati pomladi, po intervjuju, ki sem ga dal za Mladino."

O svojih zadržkih do golfa v Lipici je Etbin Tavčar prvič vidneje javno spregovoril konec marca v intervjuju za Mladino. Intervju je imel velik odmev, le nekaj tednov po njem je užaljeni Brejc na tiskovni konferenci javnim uslužbencem zagrozil, da morajo delovati v skladu s sklepi vlade, ne pa da z njo polemizirajo. Tavčarja so po objavi Mladininega intervjuja poklicali na zagovor. "Brejc je hitro reagiral, tedanjemu direktorju je ukazal, naj mi da odpoved. On je bil načeloma na moji strani, v mučni situaciji mi je izročil opozorilo pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi in me posvaril, naj bom previden. Dal mi je nekakšno predodpoved, ker ni želel izvesti nečesa, kar mu je bilo naročeno." Očitki v prvem opozorilu so bili nenavadni. Tavčar naj bi ga med drugim polomil, ker naj bi v Mladininem intervjuju razkril informacijo o širitvi igrišča za golf, pravzaprav naj bi nepooblaščeno razkril informacijo zaupne narave. Tavčar takšne trditve odločno zavrača. "Šele takrat, ko sem iz medijev prebral, da je namera o golf igrišču zelo daleč, ko sem prebral Brejčeve izjave o tem, da je že našel italijanskega arhitekta Cabrinija, ki mu je naredil novo igrišče, sem se oglasil v javnosti."

Konflikt med krajinskim arhitektom in upravo javnega podjetja je postajal vse večji, Tavčar je pisal pisma politikom, pisal je tudi Brejcu, Janši in Drnovšku, a odgovorov ni bilo. "Potem so me praktično odrezali, zanje sem bil nekoristen, nikamor me niso vabili, na nobene sestanke, strokovni svet se praktično ni več sestajal, pa čeprav je posvetovalni organ." Vlada je pripravila nov zakon o kobilarni, pravno podlago za zamišljeno sanacijo kobilarne, parlamentarna večina je zakonske spremembe sprejela, Tavčar pa je s svojimi somišljeniki ustanovil Mednarodno združenje za Lipico. Združenje je sredi avgusta na ustavno sodišče poslalo pobudo o presoji sprejete zakonske novele in Programa varstva in razvoja kobilarne Lipica. Zakonskim paragrafom očitajo kršitve množice ustavnih določb, drugih zakonov in mednarodnih pogodb. Namesto da bi država in njen pravni red ščitila kulturni spomenik, ga, vsaj po mnenju predlagateljev ustavne presoje, degradira in postavlja izključno v roke politike. "Strokovna etika mi nalaga, naj spoštujem predpise, ki urejajo področje varovanja narave in kulturne dediščine. Naenkrat sem se znašel v situaciji, ko svojega lastnega dela nisem mogel več opravljati. Če bi spoštoval določila zakona o varovanju kulturne in naravne dediščine, bi kršil novele zakona o Lipici. Čutil sem dolžnost, da opozorim na kršitve ustave, številnih zakonov in mednarodne konvencije."

V Lipici so medtem začeli brneti gradbeni stroji, delavci so začeli rušiti drevesa. Uprava je trdila, da gre za običajno čiščenje pašnikov in da gradbeni stroji zgolj podirajo dotrajana teniška igrišča in betonski zid. Pač običajna, predvidena dela. A Tavčar trdi drugače, po njegovem sta rušitev zidu in igrišča zgolj priprava za širitev golf igrišča, saj naj bi po načrtih italijanskega arhitekta na lokaciji nekdanjih teniških igrišč zraslo novo vadišče za golf. Dela je dvakrat prijavil inšpektorjem, potem pa je v intervjuju za Primorske novice ponovno napadel upravo podjetja in dogajanje v Lipici. Kljub opozorilu, ki ga je prejel za Mladinin intervju, se je oglasil še enkrat. "Vedel sem, da tvegam, a sem tvegal zavestno. Počutim sem bedno, jaz, ki se ves čas zavzemam samo zato, kar je moja osnovna vloga, se pravi zaščita prvin naravne in kulturne dediščine, postanem žrtev diskvalifikacij. Grozijo mi z odpovedjo službe. Logika je preprosta, ker vestno opravljam svoje delo, so me vrgli na cesto. Nisem politično aktiven, a se bom aktiviral, tovrsten totalitarizem je treba preprečiti!" Tavčar naj bi na listi neparlamentarne Aktivne Slovenije jeseni kandidiral za župana Sežane.

In tako je prišel prvi šolski dan, kobilarna pa je obvestila javnost, da je začela postopek zoper vodilnega delavca. Obtožbe zoper Tavčarja so hude. V javnosti naj bi dajal neresnične izjave, v katerih naj bi želel ustvariti vtis o slabem poslovanju in organizaciji podjetja, njegovo početje naj bi bilo nemoralno, materialno škodljivo za interese delodajalcev, kršil naj bi zakon o delovnih razmerjih, interne akte zavoda o komuniciranju in skratka ravnal skrajno nedopustno. Kakšen bo rezultat Tavčarjeva zagovora, ki ga bo imel 11. septembra, ni težko predvideti. "Še vedno stojim za sleherno navedbo, ki sem jo dal v intervjuju za Primorske novice in za Mladino. S polnim imenom in priimkom. Vse navedbe lahko ponovim še enkrat," je Tavčar v torek dejal v Lipici. In se s temi besedami po vsej verjetnosti poslovil od službe pomočnika strokovnega vodje kobilarne.

39. člen ustave

Zgodbo o Lipici lahko beremo kot tipično zgodbo o politiki, ki si je spremenila zakonodajo, da je lahko uresničila svoje načrte. Način, kako je spremenila zakonodajo, je morda aroganten, ampak tako se je odločila. Če je ne bo ustavilo ustavno sodišče, bo za svoje odločitve odgovarjala samo volivcem. Zgolj za medklic, ustavno sodišče bo moralo hitro presoditi ustavno pobudo o Lipici, saj se lahko zgodi, da bo sporno in razširjeno igrišče za golf pred končno odločitvijo ustavnih sodnikov že odprto.

A zgodba o Lipici in Etbinu Tavčarju ima še eno ozadje. Ozadje, ki se dotika osrednje ustavne vrednote svobode govora. Ker velja pravilo, da je za učinkovito delovanje demokracije treba pustiti razmeroma veliko prostora za kritiziranje oblasti, je svoboda izražanja pomemben del demokratične družbe. Tudi v primeru, če je podana informacija ali mnenje šokantno, kritično, nenatančno, morda celo neresnično. Pravzaprav naj bi bila ena od pomembnejših dolžnosti oblasti odločna podpora svobodi izražanja. V Sloveniji to pravilo vedno ne velja. "Etbin Tavčar je eden redkih strokovnjakov, ki si upa na glas povedati in zastopati svoje strokovno mnenje, ki si upa zoperstaviti politiki in vztrajati pri neodvisnih strokovnih odločitvah. Pa četudi ga bo to na koncu stalo službe," zaplet v Lipici komentira ena izmed strokovnih delavk, ki je zaposlena v javnem sektorju. Dodaja, da sama pripravlja strokovne podlage za neke odločitve, da pa si drugi, tisti, ki so v neposrednem kontaktu s politiko, včasih ne upajo vztrajati pri strokovnih argumentih. Bojijo se za svoje službe.

Aktualna vlada ima z razumevanjem strokovnih argumentov več težav. Ko je pred časom v teh krajih potekala ognjevita debata o novem zakonu o RTV Slovenija, so politiki strokovne zadržke predlaganih rešitev nonšalantno odpravili z žaljivim pridevnikom, da kritični glasovi prihajajo iz "tako imenovane" stroke. Podobno, kot obstajajo tako imenovani izbrisani in tako imenovani varuh človekovih pravic.

Politika ima težave tudi z razumevanjem vloge strokovnih uslužbencev v javni upravi. Miha Brejc je aprila, na že omenjeni tiskovni konferenci, izrekel stavek, ki zahteva nekaj pozornosti. "Kar zadeva zavode, vas moram opozoriti, da so ti del javnega sektorja, javne uprave, in da bi bilo dobro, če bi v Sloveniji počasi razumeli, da če vlada nekaj sklene, je to sklep vlade in da so javni uslužbenci dolžni razmisliti, kako tak sklep uresničiti, ne pa, kako ravnati v nasprotju s sklepom vlade. Če želijo polemizirati z vlado, naj gredo na volitve in dobijo mandat." Kaj je v takšnem razmišljanju nenavadnega? Profesor javne uprave je pozabil na osnovne postulate delovanja demokratične države. Seveda drži, da je državna uprava podrejena izvršilni veji oblasti in da pač izvaja njeno politiko. A hkrati upravni organi svoje delo opravljajo na podlagi ustave in zakonov. Če izvršilna oblast upravnemu organu naloži nekaj, za kar kakšen funkcionar z zadostno mero verjetnosti sklepa, da ni skladno z obstoječo zakonodajo, je njegova dolžnost, da o tem obvesti nadrejene, če ne gre drugače, tudi javnost. Če sklepa, da gre za kršitev zakonskih določb, lahko obvesti tudi sodno vejo oblasti. Brejčev sklep o podrejanju javnega sektorja političnim odločitvam ima korenine v minulem režimu. Javni uslužbenci so najprej zavezani zakonom in šele potem vladnim odločitvam. Strokovna telesa v javni upravi niso imenovana zato, da izpolnjujejo uredbe političnih funkcionarjev, pač pa zato, da jih iz strokovnega stališča preverijo, korigirajo, so podpora vladni politiki in ne njeni izvrševalci.

Delavska zakonodaja ščiti sindikalne zaupnike pred morebitnim maščevanjem delodajalcev.

V Sloveniji se že nekaj časa pripravlja zakon, ki bo ščitil posameznike, tudi tiste iz javne uprave, ki bodo ustreznim organom prijavili morebitna kazniva dejanja in zakonska neskladja, korupcijo ali druge nepravilnosti, ki so jih zaznali pri svojem delu. Zakon naj bi pripravila Kosova protikorupcijska komisija, vendar ga zaradi pomanjkanja kadra in svoje nejasne prihodnosti še ni sestavila. Takšnim posameznikov v tujini pravijo "whistleblower", po slovensko bi jim lahko rekli prijavitelji. Država naj bi pač zaščitila posameznike, ki v dobri veri prijavijo ali objavijo nepravilnosti. Zaščitila naj bi jih pred kaznovanjem, šikaniranjem, izgubo delovnega razmerja. Kdor razkrije protipravna ali strokovno neustrezna dejanja, ne more biti kaznovan.

Etbin Tavčar je whistelblower. Etbin Tavčar ima težave z uveljavljanjem svoje ustavne pravice do svobode izražanja. Ker je kot zasebnik izrazil svoje mnenje o dogajanju v Lipici, ga je njegov delodajalec poklical na zagovor pred izgubo delovnega razmerja. Etbin Tavčar ima težave z zagovarjanjem strokovnih argumentov. Politika ga ne posluša. Politika ga kaznuje. Direktor Matjaž Pust trdi drugače, a kronologija celotnega spora in funkcioniranja aktualne oblasti nas navaja na misel, da se Tavčarjev greh ne skriva v nepooblaščenem intervjuju, pač pa v njegovem nasprotovanju izgradnje golf igrišča. V nasprotovanju zamislim Mihe Brejca, politika, ki je po mnenju izvršne urednice revije Golf "edini borec za pravico". Tavčar ima o njem drugačno mnenje. "Brejc se ne spozna niti na konjerejo niti na turizem, spozna se samo na golf. In treba je vedeti, da je prišel v Lipico samo z namenom, da razširi golf igrišče. Mimogrede, kakor vem, Brejc in njegovi praviloma igrajo golf zastonj."

Lipicancev, ponosa slovenstva, ki smo ga odtisnili na evrske kovance, golf ne zanima. Pasejo se po travnikih, vadijo paradni korak, njihovo dostojanstvo, lepota, šarm in gracioznost pa počasi izginjajo.

(Mihu Brejcu smo v Strasbourg poslali vprašanja o njegovem odnosu do Etbina Tavčarja, odnosu do javnih uslužbenec in do Lipice. Do zaključka redakcije odgovorov nismo prijeli).