6. 11. 2007 | Mladina 44
Po poklicu: politični konvertit
Spreminjanje političnih stališč je človekova pravica, pa tudi primerno sredstvo na poti do koristi, še sploh če je celotna družba, od medijev do športne loterije, prežeta s politiko
Eden izmed najbolj razširjenih posttranzicijskih fenomenov je prehod nekdanjih komunistov pod okrilje 'nove' vere. Na sliki nova ministrica za zdravje Zofija Kukovič Mazej, ob blagoslovitvi novih prostorov mariborske bolnišnice. V prejšnjem režimu je v Zvezo Komunistov stopila iz prepričanja.
© Marko Pigac
Vsakdo ima pravico do svobode misli, vesti in veroizpovedi, piše v 18. členu splošne deklaracije Združenih narodov o človekovih pravicah. Pa ne samo to, "ta pravica vključuje svobodo spreminjati prepričanje ali vero". Menjava političnega prepričanja ali vere, celo ideološka spreobrnitev sama po sebi torej ni greh, ampak je celo človekova pravica in eden od temeljev demokracije. Če je ta fenomen zaznamoval Slovenijo po letu 1990, je do njega gotovo prišlo tudi v zadnjih nekaj letih. V eni smeri na začetku, ko je oblast prevzela vladajoča koalicija, v drugi smeri pa sedaj, leto dni pred parlamentarnimi volitvami, ko se je že uveljavilo prepričanje, da koalicijske stranke ne bodo dosegle enako visoke volilne podpore. Menjave taborov so sicer celo dobrodošle. Toda vedno je mogoče, da do ideološke konverzije ne pride zaradi sprejetja drugačnega pogleda na svet, temveč zaradi osebnih koristi.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
