Pol milijona ksenofobov

Mladina 15 | 15. 4. 2004

"Slovenija je v nedeljo na referendumu glasovala o tem, ali naj obnovi temeljne človekove pravice več deset tisočim Neslovencem ..."
Independent

"Slovenci so proti vključevanju tujih državljanov. Z veliko večino so volilci na spornem referendumu v nedeljo zavrnili določitev o povrnitvi manjšinskih pravic."
Franfurter Allgemaine Zeitung

"Čeprav referendum ni bil pravno zavezujoč, analitiki verjamejo, da je bil test pred jesenskimi parlamentarnimi volitvami, ki kaže na porast nacionalističnih čustev v mali alpski državi z dvema milijonoma prebivalcev."
New York Times

Ksenofobija je zmagala. Janša ni dobil zaušnice. Oziroma natančneje - bila je šibka. Tako zelo, da je videti, kot da je še opazil ni. Udeležba na referendumu o izbrisanih je bila sicer skromna za plebiscitarne sanje pobudnikov. A kljub vsemu sorazmerno visoka. Še posebej ob vseh izrekanjih o bojkotu, ki pa so bili resda izrečeni šele v tako rekoč zadnjem trenutku.

Postreferendumski komentarji so seveda različni. Pobudniki so zadovoljni. Zelo zadovoljni. Ljudstvo je menda oklofutalo vladajoče strukture. Skoraj soglasen proti tistih, ki so se referenduma udeležili, takšne sklepe vsekakor potrjuje. Janša celo pravi, da je rezultat podoben plebiscitarnemu. Ali pa morda tistim iz obdobja socializma, čeprav tega resda ne gre ravno omenjati. Na drugi strani pa je prav primerjava s plebiscitom postala argument "poraženih". Trideset odstotkov volilk in volilcev, ki glasujejo na referendumu, je za plebiscitarno odločitev pač premalo. Na koncu se zdi, da je imel še najbolj prav poslanec Desusa Ivan Kebrič. Po njegovem mnenju je bila udeležba nad pričakovanji, ki so se menda gibala nekje med dvajsetimi in petindvajsetimi odstotki. A to najbrž velja predvsem za tiste, ki so referendum bojkotirali.

Je torej to, kdo je poraženec, res tako zelo nejasno? Nasprotno, poražencev je veliko. Preveč. In so seveda znani. Najprej smo to vsi državljanke in državljani, ki smo po krivici dobili pečat do tujcev sovražnih ljudi. Potem so tu pobudniki referenduma, ki jim je kljub vsemu na volišča ni uspelo pripeljati bistveno več volilk in volilcev, kot jih je za SDS, NSi, SLS in SNS glasovalo na ne ravno uspešnih volitvah leta 2000. In seveda je tu še oblast, ki se je s sprenevedanjem izogibala spoštovanju ustavne odločbe. Borut Pahor je tako še prejšnji teden dejal, da referendum "... žal ne bo dokončno rešil vprašanj, ki so nastala z odločbo ustavnega sodišča". Kakšnih vprašanj? O tem, ali je na volišča res prišlo tudi kar nekaj volilk in volilcev ZLSD in LDS?

Sedaj je torej na vrsti "sistemski" zakon o izbrisanih. Čeprav je Janez Janša dogajanje že pognal v višjo prestavo. Ponovno namreč predlaga rešitev, ki naj bi jo prinesel ustavni zakon. Pripravljen je celo umakniti referendum o "sistemskem zakonu", če je vlada pripravljena v zameno pustiti "... stvari na ledu do volitev, ko se bo razmerje sil v parlamentu oblikovalo na novo". In spet mu večina pritrjuje. Konec koncev gre za rešitev, ki jo je že pred časom podprl tudi predsednik države. Koalicija Slovenija pa ima svoj predlog ustavnega zakona o izbrisanih že dolgo pripravljen. Dokončna rešitev je že davno spisana. Treba jo je samo še spraviti v življenje. Za to naj bi poskrbele prihodnje volitve. Po njih bo vse drugače. Oblast bo bolj učinkovita in poštena. Izbrisani pa potem ne bodo več izbrisani.

Drugače tudi ne more biti, saj jih menda sploh nikoli ni bilo. Krivice bodo popravljene samo "nepismenim snažilkam in natakarjem", ne pa tudi agresorjem in špekulantom oziroma tistim, ki so bili pri osamosvojitvi zraven s figo v žepu ali so ji celo nasprotovali. Brez odškodnin seveda. Da bo to proti vsem mednarodnim standardom spoštovanja človekovih pravic in v nasprotju z določilom slovenske ustave, ki prepoveduje diskriminacijo na podlagi političnega prepričanja in ravnanja, je, kot kaže, za zdaj mar le redkim. Politična polarizacija se z izstopom SLS iz vlade dodatno stopnjuje. Mediji so večinoma izrazili nekakšno zgroženost nad neprimernimi poročili ter odzivi iz tujine. Borec za odvzem državljanstev pa postaja TV-zvezda. Uravnoteževanje ksenofobije in zavzemanja za popravo krivic je definitivno v modi.

Independent je v svojem članku navajal neimenovanega evropskega diplomata, ki meni, da je šlo pri tem, da se EU s problemom izbrisanih ni ukvarjala, za "birokratski spregled". Bo torej EU o tem problemu prej ali slej morala razpravljati? Za to bo vsekakor še dovolj časa. Posebej če bo na prihodnjih volitvah zmagal Janez Janša.