intervju / Trezna glava

"Šef" v formuli 1 Bernie Ecclestone vas je pred dirko v Indianapolisu v ZDA obtožil izmikanja profesionalnim obveznostim. Šlo je za vašo napoved, da na dirki v Indianapolisu ne boste nastopili zaradi terorističnega napada v New Yorku in Washingtonu. Če bi napoved uresničili, vam je celo zagrozil z "drastično kaznijo". Kako je bilo v resnici s tem?

Kar zadeva mene, vse skupaj sploh ni bilo povezano s terorističnimi napadi v ZDA. Verjetno se spomnite, da je imel takrat hudo nesrečo kolega Alex Zanardi. Seveda se je ta huda nesreča, pravzaprav osebna tragedija za Alexa, izgubila v prahu porušenih stolpnic, strmoglavljenih letal in številnih nedolžnih žrtev. Vendar jaz nisem pozabil na prijatelja. Želel sem pokazati, da nisem pozabil nanj in na njegovo hudo nesrečo.

Omenili ste teroristične napade v ZDA. Kako ste doživeli te dogodke in kako ste doživeli posledice teh napadov, ko ste prišli v ZDA in v svojem življenju nasploh?

Veste, vsega tega ne bi omejil z oznako terorizem. Primerneje se mi zdi reči, da gre za nekakšen razpad sveta, kot smo ga poznali do 11. septembra. No, stvari so se dogajale tudi pred 11. septembrom. Do takrat smo po vsem svetu poslušali ameriške pozive, s katerimi so skušali politično in ekonomsko priti do nadzora nad trgi in menedžmentom. Gospodarstvo v Evropi je bilo v upadanju že pred napadi v ZDA. Zdaj lahko pričakujemo samo še naraščajočo recesijo. Ta bo verjetno najbolj prizadela Nemčijo, ker je najbolj povezana z ZDA. Prvič po dolgih letih se vse evropske ekonomije gibljejo v isti, negativni smeri. Poslovno in proizvodno vzeto letošnje zadnje četrtletje in začetek prihodnjega leta zagotovo ne bosta najboljša. Po 11. septembru so podjetja začela odpovedovati ali prelagati investicije in odpuščati delavce. Slabe novice so prizadele hišne finance posameznikov. Za navadnega potrošnika je ta nezanesljivost nevarna. Vse to sem lepo videl v ZDA. V Evropi so razmere nekoliko boljše. V teh razmerah nisem prepričan, da je 1. januar 2002 najprimernejši čas za uvedbo evra in umik nacionalnih valut. Marke, franki, lire so del identitete teh držav, v ljudeh v teh državah zbujajo občutek varnosti na finančnem področju. To danes niso nepomembni občutki.

Napadi na Afganistan postavljajo pred ljudi po svetu številna vprašanja, mar ne?

Vedeti je treba, da ZDA v celoti obvladujejo trgovino z orožjem. Posredno in neposredno. V bistvu Američani sami povzročajo in spodbujajo dogodke. Sedaj iščejo vzroke ali nekoga, ki bi ga obtožili. Vemo, kdo je bil v času hladne vojne najmočnejša velesila in kaj se je takrat dogajalo. Zdaj so razmere drugačne, vendar imajo nekatere zadeve vzroke v tistih časih. In v letih po razpadu komunizma. Jasno je treba tudi reči: nihče ni kriv, dokler je zgolj osumljen! Ne, ne podpiram Američanov. Nikakor!

Gibljete se v svetu velikega biznisa. Kaj menijo v teh krogih?

Svetovni top biznismeni, zlasti v ZDA, upajo, da bo otoplitev ameriško-ruskih odnosov prinesla hitro gospodarsko izboljšanje. Prevladuje mnenje, da ZDA lahko z Bushevo podporo usmerijo v Rusijo bistveno več poslovanja. V teh razmerah bo prav od Busha veliko odvisno, ali se bodo ZDA resnično tesneje povezale z Rusijo. V tej globalni vojni se bodo morale ZDA odločiti, koliko jim pomeni podpora Rusije. To so do sedaj pogosto zelo porogljivo označevali kot državo "skorumpirane kleptokracije".

Kje je po vašem mnenju v tej zgodbi Osama bin Laden?

Osama bin Laden očitno spodbuja Pakistance, naj začnejo sveto vojno proti Ameriki. Njegov poziv ima odmev predvsem med revnimi in slabo izobraženimi ljudmi. To ne velja za njegove domnevne borce - teroriste. Ljudje brez prihodnosti vidijo sedaj zase novo priložnost. Zahodna človekoljubna pomoč lahko sicer koristi njihovemu na smrt bolnemu gospodarstvu, vendar bi morali Američani tu narediti kaj več kot zgolj lepo govoričiti.

Govoriva o velikih zgodbah današnjega časa. Je tu ključna usoda, vera ali kaj tretjega? Odnos krščanstva in islama nemara? Ali vi verujete?

Odnos islama in krščanstva je danes gotovo zelo pomemben. Islam je danes vera brez meja in omejitev. Ne bi pa rekel, da gre za spopad teh dveh ver. Osebno bi se težko opredelil glede svojega odnosa do vere. Do sedaj se še nisem srečal z Bogom. Ne v trenutkih sreče, niti v tistih kratkih trenutkih, ko sem bil v smrtni nevarnosti. Verjamem vase, kajti zaupanje vase je pri vožnji zelo potrebno. Verjamem v tisto, kar nas obkroža: znanje, lepota, ljubezen.

Kaj pa strah? Vožnja z 250, 300 in več kilometri na uro ni ravno najbolj običajno in varno dejanje.

Seveda! Vsaka tekma, vsak trening je nova izkušnja, nov izziv in novo tveganje. Pa vendar, kaj vse bi se vam lahko zgodilo na poti sem! Poglejte samo nesreče v avtomobilskih predorih, nedavno na letališču v Milanu ali dogodke po ameriških šolah in celo vrtcih. Vse to je veliko bolj nepričakovano in nevarno kot moje dirkanje.

Kako na te nevarnosti in na vaše življenje sploh gleda vaša družina, pravzaprav tudi na življenje vašega brata Ralpha?

Ralphovo življenje je predvsem zadeva njegove družine. Seveda pa sva povezana. Ni nama vseeno, ali kateri od naju na dirkah zaide v težave. Prav te dni se zelo veselim, ker je dobil otroka. Meni družinsko življenje pomeni zelo veliko. Pravzaprav je zame to najpomembnejša stvar v življenju. Življenje s soprogo in dvema otrokoma me zelo osrečuje. Praktično ves prosti čas preživim z njimi. Na morju ali v hribih. To me pomirja, kar je zame zelo pomembno po naporih in stresih na dirkah. Seveda preživim z njimi še največ časa, ko se konča sezona.

Pri vseh teh naporih ima fizična pripravljenost zelo veliko vlogo?

Brez dvoma! Fizično se pripravljam tako, da po uro na dan plavam in treniram na različnih orodjih. Zelo rad hodim v centre za fitnes. Prav tako zelo rad kolesarim. V prostem času igram tudi nogomet in golf. Zelo pa pazim pri prehrani. Skoraj kot kakšna manekenka. Slaščic sploh ne jem, od alkohola pa sem in tja popijem kakšno pivo. To se za Nemca že skoraj spodobi, mar ne?

Spoprijemate se z velikimi fizičnimi napori in zahtevami po vedno novih dosežkih in izboljšavah dosedanjih izidov. Kakšni so vaši pogledi na uporabo poživil?

To je danes v športu zelo velik problem. Ko gledam mlade, ki prihajajo v tekmovalni šport, ali mlade nasploh, vidim njihovo zmedenost. Na eni strani neznana poživila in morebitne posledice za zdravje ali kariero. Na drugi strani velika želja po uspehu, pričakovanja okolice, morebitna medijska popularnost in finančni uspeh. Odločitev zagotovo ni lahka. Iskreno, tudi sam sem v preteklosti preizkusil nekatera poživila. Steroide. Danes menim, da je potreben boljši nadzor nad uporabo poživil. Poleg nadzora in grožnje s kaznimi so potrebne celovite informacije o vseh možnih posledicah jemanja poživil.

Za vožnjo v formuli 1 je nujno potrebna še "trezna glava", psihološka priprava. Se pripravljate na tekme tudi psihološko?

Da, seveda. Umirjenost, zbranost, samozavest in zaupanje vase so ključnega pomena za uspešno vožnjo. V odločilnih trenutkih ti "trezna glava" lahko prinese zmago ali reši življenje.

To se mi je že večkrat potrdilo. Je pa pri tem še nekaj. Če vse to imate, je potreben za popoln uspeh, ki je lahko zmaga ali preživetje, še pomemben presežek. Občutek za tveganje v pravem trenutku. No, seveda; krona vsega je še kanček sreče. Brez tega ne gre! Kar zadeva mene, vsega tega nisem imel od samega začetka. Bilo je potrebno kar nekaj časa, da sem si izbil iz glave zame včasih tipično trmoglavost in aroganco. Nekateri so to videli kot nadutost. Lahko samo rečem, da so s spremembami prišli tudi naslovi.

Med spremembe sodi med drugim odhod k Ferrariju. Koliko je vaša samozavest odvisna od zaupanja v avto, ki ga vozite?

Najbolj. To je bistveno. Brez tega zaupanja je škoda sploh zapeljati iz boksov. Govorim o splošnem zaupanju v avto, ne o kakih posebnih detajlih. Take težave lahko nastanejo vedno. Vsi v moštvu si seveda želimo, da med sezono in med posamezno dirko čim manjkrat. Na splošno gledano je pomembno, da pred začetkom sezone avto poznaš do potankosti, da veš, kako bo reagiral ali kako se moraš v kaki situaciji odzvati sam. To je tisto osnovno poznavanje in zaupanje. Vse drugo so napake, ki se dogajajo sproti. Čim manj jih je, toliko bolj sproščeni ste lahko in toliko boljše izide lahko dosežete. Takrat je vse precej enostavnejše. Vsaj občutim tako. Seveda je v igri še veliko drugih dejavnikov: kako vozijo ostali, morebitne nesreče in druge nevarnosti na pisti, vremenske razmere ...

Vas dež med vožnjo moti?

Kakor kje in kakor kdaj. Odvisno od proge in od tega, kako se tisti dan "razumem" z avtom. V dežju je zaupanje v avto še veliko bolj potrebno.

Pri tem imajo veliko vlogo gume. Kolikšen je njihov pomen za uspeh?

Kar zadeva njihovo vlogo pri hitrosti, moram reči, da si FIA prizadeva, da na dirkah formule 1 na splošno zmanjša hitrost. Vsekakor pa so kakovostne gume zelo pomembne za hitro in varno vožnjo.

FIA naj bi uvedla tudi nekatere druge spremembe. Zmanjšalo naj bi se število dirk v posamezni sezoni. Je po vašem v sezoni preveč dirk?

Vsekakor! Osebno menim, da je danes v sezoni preveč dirk formule 1. Zavedati pa se morate, da tu ne gre samo za mnenje ali varnost nas dirkačev. V ospredju je biznis, cela gospodarska področja so povezana z dirkami formule 1. Ogromno denarja je povezanega tudi s trženjem. Navsezadnje so tu še nekateri politični interesi. Vse to skupaj je izredno močen interes, ki lobira za povečanje števila dirk. Ne verjamem sicer, da se bo to zgodilo. Prav tako tudi ne verjamem, da bo dirk v sezoni manj.

Ne gre prezreti niti interesa konstruktorjev. V vašem primeru Ferrarija. Bi za ceno slabše lastne uvrstitve pomagali drugemu vozniku Barrichellu, da osvoji točke. Zase, a tudi za svoje moštvo?

Absolutno. Glejte, letos sem že osvojil naslov prvaka. Ne vidim razloga, zakaj ne bi v takem primeru pomagal drugemu vozniku v svoji ekipi do boljše uvrstitve in s tem tudi do točk za boljši uspeh Ferrarija kot moštva.

Vendar se je že zgodilo, da ste povsem brezkompromisno nastopili proti Barrichellu, čeprav v tistem trenutku niste od tega imeli nič, imel pa bi Barrichello. Je to vaš tekmovalni značaj ali gre za vaša življenjska načela?

Rekel bi, da gre za oboje. Zakaj naj bi popuščal? Jaz tekmujem in prav tako tekmujejo tudi drugi. Od mene navijači, občinstvo, prijatelji in še kdo pričakujejo, da se bom boril po svojih najboljših močeh. Komu se to nemara zdi nekorektno ali da sem domišljav. Morda sem včasih tudi res bil. Danes na to gledam drugače. Želim biti pošten do sebe in do tistih, ki od mene pričakujejo, da pokažem vse svoje sposobnosti. Do teh pričakovanj imajo pravico in jaz imam pravico, da pokažem, kaj zmorem. Rekel bi tako: eno izmed mojih načel je, da vedno želim tekmovati po svojih najboljših sposobnostih. Ne gre niti za egoizem niti za trmoglavost. Tako gledam na življenje. To je vse.

Zaradi tega vas mnogi obožujejo. Ni pa jih malo, ki vas zaradi takega odnosa do dirkanja nimajo preveč radi. Kako se vi počutite po posamezni zmagi, po vseh teh zmagah? Recimo, ko osvojite naslov svetovnega prvaka?

Umirjeno in zadovoljno. Živčnost povsem izgine. Občutim, da sem napolnjen s pozitivno energijo. Priznati pa moram, da me že zdaj počasi začenjajo obletavati misli, kako bo v prihodnji sezoni. Razmišljam o možnih izboljšavah na avtomobilu, kaj se lahko naredi boljše. Vse je sicer predvsem v rokah Ferrarija. Njihova prizadevanja cenim in hvaležen sem jim za vse, kar so storili za tehnološki razvoj mojega dirkalnika. Razumeti pa morate, da so izboljšave za prihodnje leto popolna tovarniška skrivnost, o kateri ne morem govoriti.

Morda lahko poveste vsaj nekaj osnovnih podatkov?

Morda res. Naj ne zveni stereotipno, če rečem, da bo avto za prihodnjo sezono resnično boljši. To bo najboljši avto iz Ferrarijeve hiše v zadnjih devetih letih. Primerjave z avtom F 300, ki je osvojil nagrado grand prix v preteklih letih, bodo pokazale jasne razlike. Prepričan sem, da tudi ne bo tako muhast, kot je bil v preteklih letih. V novi model imam resnično veliko zaupanje.

Kaj dela novi avto boljše od tega, s katerim ste dosegli toliko zmag in osvojili toliko naslovov?

Preprosto: je hitrejši. Veliko hitrejši! To bodo pokazale že prve vožnje, boste videli.

V javnosti se s ponosom deklarirate kot Nemec in prav tako izražate svojo pripadnost Nemčiji. Vas ni, glede na to, da ste nemški dirkač, nikoli zamikalo, da bi vozili za Mercedes?

Vaše vprašanje je glede na moje izjave utemeljeno. Mislim pa, da če izjavim, da sem Nemec, to še ne pomeni, da bi moral biti lokalpatriot. Kar zadeva Mercedes McLaren, v resnici nikoli nisem niti imel priložnosti voziti zanj. Nihče mi ni ponudil take možnosti. Ferrari pa je potreboval nekoga, ki bi zmagoval v njegovem avtomobilu. Videti je, da sem bil za Ferrari najprimernejši. Kot slišim, je McLaren prav zdaj sredi iskanja novih možnosti. Te naj bi ga popeljale iz serije porazov, ki jih je doživel v zadnjem času. Kolikor vem, se ukvarja z namestitvijo pozicije motorja. Videli bomo, kaj bo iz tega nastalo.

V zvezi z vašimi zmagami in vrsto uspehov se pišejo številne analize. Vaše vožnje so predmet neskončnih razprav med vašimi navijači in tudi navijači drugih voznikov ali moštev. Primerjave z dirkači formule 1 pred vami so neizbežne. Od legendarnega Fangia prek Jima Clarka, Jackieja Stewarta do Prosta. No, nad vsemi ostaja legenda legend Ayrton Senna. Za vse naštete velja, da so bili nekoč drugi časi, druge razmere: drugačni avtomobili, manj dirk. A vendar, zdi se, kot da bi mit Senne preživel zgodovino in je danes vaš edini tekmec. Kako vidite "ligo nedotakljivih" in sebe v njej?

Popolnoma prav imate. Bili so drugi časi, drugi ljudje, druge razmere za tekmovanje, druga tehnika, drugi avtomobili. Prav tako imate prav, da so vsi našteti, razen Senne, del zgodovine. Čeprav je Prost živ in zdrav, celo ponovno je aktiven v formuli 1. Legenda o Senni živi. On je simbol in metafora formule 1. V primerjavi z njim sem jaz tekmovalec s toliko in toliko zmagami, naslovi in rekordi. Nekaterih najpomembnejših imam celo več kot Senna. Vendar Senne ne dosegam in ga nikoli ne bom. Preprosto zato, ker sva različna! Njegov mit ne izvira samo iz njegove smrti in osebno dvomim, da bi kljub doseženim uspehom postal legenda kot Senna, četudi bi umrl. Kot rečeno, sva različna. Temu je težko kaj dodati.

Govorite, kot da bi se pripravljali na odhod, o katerem tako radi razpravljajo v medijih. Mar se res pripravljate na slovo?

Sedaj mi odgovorite sami. Mar mislite, da ima kdo, ki odhaja, motiv postaviti rekord, kot sem ga nedavno po dirki v Indianapolisu dosegel na stezi v Fioranu?

Na to vprašanje imate zagotovo najboljši odgovor prav vi.

O. K. Moj odgovor je: ne ozirajte se na vsak trač, ki ga slišite ali preberete v medijih. Osebno gredo take zadeve mimo mene, kot da jih ne bi bilo. Ker so nepomembne. Poleg vsega sem imel tiskovno konferenco, na kateri sem potrdil veljavnost svoje pogodbe s Ferrarijem do konca leta 2004. Po vsem tem resnično nima smisla odgovarjati na vse take in podobne govorice. Res pa je, da lahko vsak piše ali govori, kar misli. A vendar, za take zadeve mi je v resnici hudičevo malo mar.