intervju / Daleč od božičnice

Ko smo imeli intervju z vašim predhodnikom Janezom Čadežem, je obljubljal veliko sprememb, a jih kasneje ni bilo. Še več, razmere so se poslabšale. O tem konec koncev govorijo ovadbe zoper nekatere delavce TVS. Boste, v nasprotju s Čadežem, poskrbeli, da se bo na RTVS res kaj spremenilo in da bomo naročniki za naročnino dobili več?

Ne gre za to, da bi dobili več programa, ampak za to, da bi dobili kakovostnejši program, radijski in televizijski. Ničesar ne obljubljam, delam samo v skladu s tistim, kar sem ponudil svetu ob kandidaturi. Svet se je zame odločil na podlagi strategije, ki sem jo predlagal. Izbral sem si zelo jasne cilje in v skladu s temi cilji delujem. Že prvi dan na tem delovnem mestu sem recimo opazil veliko razliko med prihodki in stroški. Videl sem, da tudi denarni tokovi niso usklajeni s fakturirano realizacijo. So fakturirani prihodki, ki jim jaz pravim, da so golob na strehi, na katerega ne moreš računati. Takoj sem uvedel oziroma predlagal rebalans plana; zmanjšanje variabilnih stroškov za milijardo tolarjev in zmanjšanje naše skupne zadolženosti za milijardo. Zdaj gremo naprej in ugotavljamo, kje se ti stroški najbolj kažejo, kje so odkloni, kje so slabosti v organizaciji dela, kje v slabi izvedbi delovnih procesov, v slabem načrtovanju, predvsem pa v nadzorovanju stroškov. Hkrati je treba zagotoviti normalnejše delovne procese, da bo večja učinkovitost dela, produktivnost. Vzporedno je treba spremeniti notranjo organizacijo, ker mislim, da je nujno izboljšanje organizacije, predvsem pa iskanje sinergije na posameznih delovnih mestih, ker je mogoče nekatera dela tudi povezovati, a jih doslej nismo.

V enem od intervjujev ste dejali, da bi posnetke gledaliških predstav iz poznih večernih ur prestavili v termine okoli osmih zvečer. Je to povezano z gledanostjo ali s tem, čemu vi osebno dajete prednost?

Če govorimo o gledaliških predstavah, to še ne pomeni, da gre za neposredni televizijski prenos gledališke predstave. Gre za ustrezno televizijsko adaptacijo posamezne gledališke predstave, kar je televizija uspešno počela v 70. letih, potem pa je to nekoliko zamrlo. V najbolj gledanih terminih moramo opravljati tisto poslanstvo, zavoljo katerega javni servis je. Se pravi, zadovoljiti najbolj različne ciljne publike. Tisto, kar je med 20. in 22. uro, mora biti primerno visoko gledljivo. To ne pomeni, da tekmujemo s komercialno televizijo, ker trdim, da komercialna televizija ni prava konkurenca. Lahko je konkurenca za posamezne segmente, kjer se lahko vprašamo, ali dosegamo podobno gledljivost pri kaki razvedrilni oddaji, ki je hkrati na komercialni televiziji. Tam moramo, glede na razpoložljivo tehniko in ljudi, zagotavljati primerno kakovost. V prime timu, najsi sledijo najrazličnejše vsebine, je treba ciljno gledanost upoštevati. Ko smo načrtovali program za prihodnje leto, smo predlagali, naj se jasno definira, kolikšna najvišja gledljivost se postavlja za cilj. Če kdo tega ne bo dosegel, se bomo morali vprašati, ali je slab avtor, ali zamisel ni pravilno razdelana, ali je slab režiser ... Skratka, zakaj cilj ni bil dosežen. To pomeni, da bodo nujne tudi sankcije. Ali zamenjava oddaje, avtorja ...

Si s tem ne jemljete že uredniške pravice?

Ne gre za uredniške pravice. Ne moremo ločiti poslovno-finančnega dela od programskega dela. Preprosto zaradi tega, ker slab program vpliva tudi na finančne učinke. Prvič, če je oddaja slabo pripravljena, so stroški preveliki. Glede na to, da učinka ni dosegla, je bil finančni vložek prevelik. Drugič, to vpliva tudi na tisti poslovni del, v katerem lahko govorimo o komercialnem delu poslovanja te hiše, se pravi o oglaševanju itd.

TV-prodaja in TV-panorama sta razmeroma negledljivi. Bo to odpravljeno, obseg zmanjšan, postavljeno v ustreznejši termin ali bo ostalo tako, kot je?

Pri TV-prodaji smo zakonsko omejeni. Poleg tega se strinjam z vami, da je treba narediti tudi po vsebini nekaj sprememb, da te zadeve ne bi bile tako posiljive. Kar zadeva TV-panoramo, taka kot je, ne služi svojemu namenu, daleč od tega.

Pa še vi nimate nič od nje, ampak le vaši konkurenti.

Ne vem, koliko točno dobijo, mislim, da to niso veliki denarji. To je zgodba, ki je bila sklenjena za nazaj in se je zdaj tako rekoč iztekla. TV-panoramo bomo postavili na sodobnejši način, tako kot je povsod po svetu. Zraven bodo tudi ustreznejše turistične informacije, dobili bomo možnost novega oglaševalskega prostora z novimi dodatnimi informacijami. Tako, da bo to gledljivo in ustrezno podprto z gibljivimi panoramskimi kamerami v petih ali šestih slovenskih turističnih središčih. Pogovarjamo se z ministrstvom za gospodarstvo oziroma s slovensko turistično organizacijo, kako priti do sodelovanja na tem področju. Želimo se vključiti v evropsko verigo TV-panorame.

Je to drago?

Ni. To ni velik strošek. To je mogoče zagotoviti z razmeroma ceneno tehniko.

TV-prodaja bo ostala v istih terminih?

TV-prodaja bo v tistih terminih, ki jih določa oziroma dovoljuje zakonodaja.

Razmišljate o tem, da bi tiste, ki manj delajo, zamenjali s honorarci, ki delajo velik del programa?

Trdno sem prepričan, da nas bo smer, ki jo zdaj določamo z novo organizacijo in sistematizacijo dela, pripeljala do tega, da sploh vidimo, koliko ljudi je potrebnih v tej hiši. Nekatere notranje kadrovske premike že delamo. Tisti, ki bodo ostali v tej hiši, bodo morali biti polno zaposleni. Ne bodo si mogli postavljati svojih ciljev. Ne bodo mogli delati tistega, kar jim ustreza, ampak bodo delali v korist hiše. Res pa je, da bomo iskali kakovostne kadre. Mislim, da je med honorarci nekaj zelo dobrih. Začelo se bo tekmovanje za delovna mesta. Nikomur na RTV ni za vse večne čase zagotovljeno delovno mesto. To lahko jasno povem.

Vendar ne gre samo za televizijo, težave z rentabilnostjo imate tudi drugod, pri založbi, različnih orkestrih ... Kaj od tega bo vseeno ostalo in kaj boste opustili?

Ravno danes imam sestanek z glasbeno produkcijo in s predstavniki obeh glasbenih orkestrov, se pravi simfoničnega in big banda. Gotovo je, da so ti orkestri, pa tudi komorni pevski zbor predvsem v funkciji naših programov. Drugo vprašanje pa je, koliko smo jih znali v preteklosti umestiti v te programe. Trdno sem prepričan, da ti glasbeni orkestri niso v hiši zato, da bi imeli tako vlogo, kot jo ima simfonični orkester Slovenske filharmonije, ki mu je pomemben predvsem abonma. Pri nas so bili umeščeni zato, da podpirajo naše programe. Da opravljajo temeljno poslanstvo, to je podpora slovenskim skladateljem, slovenski glasbeni poustvarjalnosti. Njihova vloga je predvsem programska, to pomeni, da temu prilagodijo abonmaje, da bodo tudi televizijsko gledljivi. Tretji del, kamor je treba vložiti še nekaj dodatnega delovnega vložka, ki se lahko trži, pa naj trži naš marketing, ne oni sami.

So se do sedaj tržili sami?

Da. Glasbena produkcija je poskrbela, da se je sama tržila s svojo službo znotraj glasbene produkcije. Danes ugotavljamo, da so se nekatere finančne, marketinške in druge funkcije podvajale. Še veliko je ostankov nekdanjih tozdov, to terja notranje čiščenje, da bolj racionaliziramo to poslovanje in ga naredimo preglednejšega in učinkovitejšega, predvsem pa, da zagotovimo permanenten nadzor nad tistim, za kar tukaj obstajamo. Nadzor nad tem, da bomo porabili manj sredstev za boljše programe.

Kaj pa založba kaset in plošč?

Danes imamo na trgu poplavo založb. Mi s svojo velikega finančnega učinka nimamo. Poraba je večja od ustvarjenega dohodka. Verjetno je tudi to eno izmed področij, kjer se bo treba v zelo kratkem času odločiti za nekakšno dezinvestiranje.

Kaj to pomeni?

Ljudi prezaposliti na kakšna druga delovna mesta. Kar pa lahko, osnovne zapise, ki imajo kulturno-umetniško vrednost, tisto, kar je trajne narave in kar smo dolžni po zakonu arhivirati - za to bo verjetno tudi ministrstvo za kulturo prispevalo sredstva -, bomo shranili. Hkrati bomo objavili javni razpis, da bo založba, tista, ki bo izbrana, v sporazumu z nami to tržila na domačem ali tujem trgu.

Imate največji slovenski arhiv zabavne, resne, narodnozabavne glasbe, radijskih iger ...

To imamo in tega nismo nikoli znali izkoristiti ...

Arhivi pa vseeno skrivajo marsikaj, tudi posnetke velikih tekem in zadetkov ... Tudi to so stvari, ki bi se dale tržiti.

To je v naši strategiji eno glavnih področij, in sicer vzpostavitev multimedijskega RTV-centra. To pomeni, da bomo začeli ponujati in kasneje tudi tržiti najrazličnejše storitve, se pravi prek interneta, na radiu prek glasovnega portala, da bomo omogočili TV in radio na vpoklic. Na podlagi nacionalnega bogastva, ki ga hranimo v naših arhivih, želimo aktivirati danes mrtev kapital. Moramo pa mu dati novo vrednost. Prepisali ga bomo v sodoben digitalni zapis in na podlagi tega bo RTV začela proizvodnjo novih storitev nacionalnega pomena. Potem nam je vseeno, kdo bo to jemal, ali domači ali tuji operaterji. Prek tega bomo tudi omogočali šolanje na daljavo, univerzo na daljavo. Vse tisto, kar se v Evropi že počne. Podoben center že odpira ORF na Dunaju. Gre za multimedijske predstavitve radia in televizije. Naj poudarim, da je to ena izmed osrednjih strategij razvoja te hiše v prihodnjem obdobju.

Kaj pa je sedaj z nekaj časa tajnimi ugotovitvami računskega sodišča?

Niso več tajne. Ugotovitev računskega sodišča je tajna, dokler je še možnost, dana po zakonu, da se pritožiš. Ko je odločitev računskega sodišča dokončna, so ti dokumenti javni in dostopni tudi prek interneta. Torej so bili tajni le v tistem obdobju, v katerem je še tekel rok za pritožbe. S tistim, kar je bilo tam ugotovljeno, sem se večinoma strinjal in sem takrat tudi ravnal tako, da sem seznanil vse, da bi to lahko še nadaljevali in vlagali pritožbe, ampak pravzaprav se ne bi nič bistvenega spremenilo. Pomembnejše je bilo, da odločitev sodišča čim prej postane dokončna in da na podlagi tega začnem takoj ukrepati. Tudi zato sem, ko sem ugotovil, da imajo nekateri visoka pooblastila za podpisovanje različnih dokumentov, takoj naročil izdelavo nekaj pravilnikov. Tudi pravilnika o produkciji in koprodukciji. Začel sem sistematično odpravljati vse nepravilnosti, na katere tudi računsko sodišče upravičeno opozarja oziroma jih ugotavlja v svojem poročilu.

Gre predvsem za kršitve, ki naj bi jih bil zagrešil programski direktor Lombergar. Ob izvolitvi pa ste dejali, da ne boste gledali nazaj, kaj se je dogajalo, ampak kaj se bo dogajalo v prihodnosti. Slišalo se je, kot da Lombergarju ne boste pregledovali nerazpisov za nazaj?

Poslovanje RTVS, to čedalje bolj ugotavljam, je bilo popolnoma nepregledno. Če bi vzel za nazaj katerokoli pogodbo, bodisi da je bila podpisana v televizijskih programih na različnih ravneh, v uredništvih ali radijskih programih, pa tudi v naših podaljšanih vzvodih v Kopru in Mariboru, povsod bi ugotovili bolj ali manj enake pomanjkljivosti ali kršitve veljavnih pravilnikov in veljavne zakonodaje. Ta hiša se ni sistematično ukvarjala z zakonitostjo poslovanja. Če rečem bolj grobo, verjetno v preteklosti ni bilo takšne potrebe po tem, saj smo imeli zagotovljen vir prihodkov iz naročnine, ta se je povečevala bolj ali manj, kadarkoli se je to želelo, imeli smo večji delež na komercialnem področju, dokler še ni bilo komercialnih televizij. Nadzorovanje stroškov, ki so posledica raznih podpisov naročilnic, pogodb, je bilo puščeno v nemar. Sedaj to čistimo in postavljamo nov sistem, od časa do časa nas kakšna stvar preseneti.

Kaj vas je nazadnje presenetilo?

Nazadnje me je presenetilo, ko sem spet našel pogodbo, ki ni bila podpisana v programu, ampak na čisto drugem koncu te hiše, ki ni šla po postopku, kot bi moralo biti, prek javnih razpisov.

Na tožilstvo so prispele tri ovadbe. Kdo so ovadeni in za kaj so ovadeni? Sta med njimi tudi Laser Computers in nekdanji šef marketinga Lipovšek?

Na podlagi nekaterih ugotovitev, ko sem nekatere stvari začel globlje raziskovati in spoznavati, sem zahteval revizijo. Opravil sem revizijo za delo znotraj marketinga za lansko leto in letošnjo prvo polovico. Zdaj bom uvedel revizijo za področje investicij, pa tudi glasbene produkcije. Na podlagi teh revizij smo ugotovili več nepravilnosti. Nekaj nepravilnosti smo ugotovili tudi pri oddajnikih in zvezah. Skratka, šlo je za nekaj ovadb, v zvezi s katerimi pa zaradi preiskave ne bi želel omenjati imen in priimkov.

Kaj pa Laser Computers?

To je posebna zgodba, ki jo še raziskujemo.

V preteklih letih je RTVS najemala veliko zunanje produkcije. Kako se bo delalo v prihodnje?

Ko pripravljamo načrt za prihodnje leto in srednjeročni načrt za prihodnja štiri leta ali pet let, ugotavljamo potrebe na treh področjih. Kakšne so zahteve programov, kakšne so naše produkcijske zmogljivosti in koliko imamo razpoložljivih kadrov znotraj teh produkcijskih zmogljivosti, da lahko zadovoljimo programske potrebe. Najidealneje bi bilo, če bi se vse troje ujelo. Ugotavljamo, da nam v nekaterih sklopih manjka kadrov. V preteklosti se je dogajalo, da se to ni natančno izračunalo, delovni normativi se niso korigirali. Prihajala je sodobnejša tehnologija, ki bi morala skrajšati delovne procese. Tega v tej hiši nismo dovolj počeli. Prepričan sem, da bomo izkoriščenost produkcijskih zmogljivosti maksimalno povečali. Kupili smo na primer sodoben reportažni avto, vreden milijardo in sto milijonov tolarjev, kakršnega nima marsikateri od velikih javnih servisov v Evropi. Ker gre za tako veliko denarja, bi moral biti primarni interes, da je ta avto čim bolj izkoriščen. Ne samo enkrat na teden. Ko avto stoji, je to ogromen strošek. Prvič, ne bomo ga mogli izplačati v rednem času amortizacije, drugič, z njim nismo ustvarili dodatnega prihodka, da bi s tem denarjem čez toliko in toliko let lahko kupili novo osnovno sredstvo. Takih stvari je še in še. Govorim o zgrešenih investicijah.

Še huje, dogajalo se vam je, da so vaši ljudje v popoldanskem času delali za druge, in to ste morali posebej plačati.

To se je dogajalo in to je treba razčistiti že z vidika higiene.

Se res pripravlja nov plačni sistem, ki bo vključeval nagrajevanje in kazni za slabo opravljeno delo?

Sistem bo tako napravljen, da bo nagrajeval tiste, ki so dobri, in tiste, ki bodo pripravljeni za svoje delo pridobivati dodatno znanje. Če sem konkreten, povsem smo zanemarili poklic novinarja reporterja, ki je v svetu zelo uveljavljen, novinarja, ki sam posname s kamero, in če je možno, tudi sam zmontira, ker tako lahko naredi najboljšo zgodbo. Mi tega nimamo. Takega človeka je treba ustrezno ovrednotiti in ceniti. Ljudem hočemo zagotoviti tudi napredovanje na podlagi kariernih načrtov. Predvsem pa narediti prepih na raznih medšefovskih položajih, za katere mislijo nekateri, da so jim za vse večne čase dani.

Čez leto in pol bo pripravljen razpis za novega programskega direktorja. Razmišljate, da bi ljudi, sposobne za to delovno mesto, spodbudili tudi z višjo plačo?

Dobrega strokovnjaka je treba plačati, tako kot je povsod v tej družbi. Ne glede na to, koliko je še do konca mandata, bom programskega direktorja ocenjeval na podlagi sprejetega programsko-produkcijskega načrta. Če ne bo uresničeval nekaterih pristojnosti, ki jih ima navzdol, bo moja ocena slaba. Potem bom tudi jaz v aktivni vlogi, ko bom lahko prišel na sestanek sveta RTVS in predlagal to in to.

Torej Lombergarju kar zaupate?

Če bo dosledno deloval v skladu s programsko politiko, da, drugače pa ne.

Gledanost TV pada. Toda tudi, ko gre za prenose manj komercialnih prireditev, bi gledanost morala biti določena.

Pri nas je ena bistvenih slabosti, da temeljnih zamisli ne znamo dovolj profesionalno razdelati. Čeprav mi bodo zdaj rekli, da posegam v program, sem v tej hiši le že 32 let in stvari dobro poznam. Že pri zamisli bi morala biti skupina, delo na TV je timsko, pa sploh ni pogovorov. Sploh se zamisli ne razdelajo z režiserjem, da bi vsak prispeval svoj ustvarjalni delež. To smo včasih imeli v 70. letih, rekli smo ji televizijska izvedba. Danes so ustvarjalni kadri neke vrste številke. Uredniki se premalo ukvarjajo z ljudmi, bodisi z novinarji bodisi z drugimi ustvarjalci. Hkrati imamo tudi režiserje, ki so bolj filmski kot televizijski, kar je bistvena razlika. V profesionalni izvedbi smo, ne glede na to, da imamo dobre kadre, ki želijo delati boljše, slabi. Ker medsebojnega sodelovanja ni, se to kaže tudi pred mikrofonom ali na malem zaslonu. Drugo: oddaje imamo razvrščene po škatlicah. Ne znamo vsega skupaj ponuditi bolj celovito. Žalostno. Nimamo jutranjega programa, pa je to tako enostavno narediti. Je pa res, da terja angažiranje. Ali nedeljsko popoldne, ko drago plačujemo športne prenose in dobimo še cel kup drugih reportaž. Treba je samo malo skupaj povezati in dodati malo soli, kaj novega. Mi pa imamo vse razdrobljeno. Dober pogovor imamo v eni oddaji ... Ne znamo iskati sinergije, katere končni učinek bi bil boljša ponudba programa, da bi bili do gledalca veliko prijaznejši in da bi ponudili večjo kakovost oddaj.

Kaj pa nočni program? Ima ga celo obubožana hrvaška televizija.

Tudi o tem razmišljamo. Z novim letom bomo začeli uvajati 24-urni program na prvem sporedu.

Pred časom ste rekli, da morajo uredniki delati ekipe, ne pa da potujejo in vodijo oddaje. Se to nanaša na Mišo Molk?

Tu imam načelen pristop, ker sem bil tudi sam odgovorni urednik, zato vem, kako težko je, če imaš redno mesečno oddajo. Če jo hočeš narediti profesionalno, moraš zanemariti kako drugo delo. Mislim, da je to nezdružljivo, govorim načelno, velja za vse urednike in odgovorne urednike. Naj se ukvarjajo z razdelavo zamisli in iskanjem novih. Oni so tisti, ki morajo spodbujati novo ustvarjalnost, treba se je čim več pogovarjati, ljudi spodbujati. Uredniki niso za to, da si ustvarijo pozicijo, da bi delali v normalnejših razmerah kot drugi programski delavci. Če se je kdo odločil, da bo urednik in je s svojim delom dokazal, da je za to sposoben, naj se s tem ukvarja. Ne pa, da si nalaga še dodatno delo, ki sodi v pristojnost tistih, ki so tam za to, da ustvarjajo program in so neposredni akterji takšne ali drugačne oddaje.

Se bo tudi letos delila božičnica, tako kot se je lani?

Temeljno poslanstvo te hiše je, da ustvarja dobre, visokokakovostne programe. Naš temeljni cilj ni ustvarjanje dobička, ampak pozitivno poslovanje. Da smo na pozitivni ničli. Če je kaj več denarja, mora iti za bogatenje programov, zagotavljanje boljših razmer. Enkrat smo božičnice dobili, pa smo jih potem morali vračati, ker so šle iz napačnega naslova. To sem povedal tudi sindikatom, zlasti v sedanjih razmerah smo še daleč od kakršnekoli božičnice.

POP TV je vizionarsko kupila pravice do prenosov svetovnega nogometnega prvenstva. Malo nerodno za RTVS je, da je reprezentanco vseskozi spremljala, smetano pa bo pobrala konkurenca. Kaj boste vi predvajali v času SP?

Članice EBU-ja imajo na tekmah svojih reprezentanc določeno prednost. To bomo poskušali izkoristiti.

povezava