intervju / Državni sovražnik številka ena

Širša javnost vas je bolje spoznala konec osemdesetih, ko ste branili kosovske rudarje. Pa tudi kosovskega politika Azema Vllasija. Kako je potekal proces?

Šlo je za proces proti Azemu Vllasiju in devetnajstim starotrškim rudarjem, ki je potekal v Kosovski Mitrovici. V tem političnem procesu je bila zaradi tako imenovanih kontrarevolucionarnih dejanj inkriminirana rudarska stavka. Slovenski odvetniki so sodelovali zato, ker je takratna ZSMS dala pobudo Bavconovem svetu za varstvo človekovih pravic, da se izvede akcija za zbiranje denarja za plačilo odvetnikov, ki bi branili rudarje v Kosovski Mitrovici. Ker sem bil član tega Bavconovega sveta in odvetnik, me je Bavcon zadolžil, da stopim v stik z albanskimi odvetniki in se dogovorim, kako bi jim ta denar izročili. Oni pa niso hoteli denarja, ampak so skoraj zahtevali, da pridejo štirje slovenski odvetniki zagovarjat tiste rudarje. Povabil sem vse slovenske odvetnike, ki sem jih srečal. Odzvali pa so se trije: Miha Kozinc, Jože Hribernik in Andrej Razdrih. Danes se mi zdi to idealistična poteza, saj so ti ljudje zapustili svoje pisarne za nekaj mesecev in šli na Kosovo. Tam smo jih več mesecev zagovarjali, poleg albanskih odvetnikov, pri čemer nam je takratna SZDL plačala prevoz in hotel, odvetniške storitve pa smo opravljali brezplačno. Azema Vllasija, ki je bil prvoobtoženi v tem procesu, je zagovarjal neki beograjski odvetnik in trije zagrebški, od katerih sta dva postala visoka funkcionarja, tretji, Silvio Degen, pa je kandidiral za predsednika hrvaške republike. Mi štirje pa smo zagovarjali rudarje. Proces je potekal v tovarniški hali, kjer smo bili tako natlačeni, da se je nabiral kondenz. V dvorani smo sedeli obtoženci, zagovorniki, po en sorodnik obtožencev, delavci državne varnosti in pa smetana svetovnih medijev. Vse, kar je kaj pomenilo, je bilo takrat tam. Mislim, da so takrat proces dobili mediji.