intervju / Domobranci med Kočevskim rogom in rusko fronto

Kako se je odpor do okupatorjev spremenil v spopad med partizanstvom in protipartizanstvom?

Partizanstvo je s partijo po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo začelo svojo akcijo in je po levi prehitevalo programe in začrtane akcije meščanskega tabora, ki je od pomladi tudi imel svoje ilegalne legije. Ko so komunisti v OF prevzeli glavno vlogo, je to vzbudilo refleks pri meščanskem taboru, kaplja čez rob pa je bilo stanje, ki je nastalo na osvobojenem ozemlju spomladi 1942 na Dolenjskem in Notranjskem, ko so nekateri partizanski subjekti pričakovali, da je zmaga Rdeče armade tik pred vrati in z njo tudi njih, partizanov. Nastalo je veliko partizansko nasilje, ko je bilo v dveh mesecih pobitih od 400 do 500 ljudi, kar je proučeval pokojni dr. Tone Ferenc. Šlo je v take dimenzije, da je to kritiziral sam Kardelj, ne načelno, ampak pragmatično, češ da je že kontraproduktivno, ker rojeva prevelik odpor. Odpor se ni vzpostavil samo iz ideoloških, ampak iz čisto življenjskih vzrokov. Tako so nastale prve vaške straže, prve mimo okupatorjeve volje. Italijanski okupator je to le toleriral, pozneje pa je odobril, ker je presodil, da je to njemu v korist. Vendar le v omejenem obsegu vaških straž.