intervju / "Sem morda edini naftni strokovnjak v Sloveniji, in če hočejo, da sodelujem, bom sodeloval, na kraj pameti pa mi ne pade, da bi pri kom interveniral. Poleg tega je Drnovšek takšen človek, da bi tisti, ki bi ga vprašal za neki osebni interes, naredil veliko napako, saj bi pri njem oplel." - Miran Mejak

Bili ste prejšnji predsednik NS Petrola. Kako je potekala vaša zamenjava?

Sam letos nisem imel več namena kandidirati in sem to tudi povedal. Manjši delničarji, ki me poznajo, pa so me začeli nagovarjati, naj kljub vsemu kandidiram. Tako sem pristal na to, da bom poskušal kandidirati. S "kapitalci" in "odškodninci" sem se nato pogovarjal o listi članov NS Petrola. Sestavil sem celo predlog sestave NS.

Kdaj približno je bilo to?

Februarja sem listo predložil ljudem iz odškodninskega in kapitalskega sklada in na njej je bil tudi Zagožen, ki ga je predlagala Kapitalska družba. Razlika med listo, ki sem jo predlagal, in tisto, ki je bila imenovana, je samo v tem, da bi bila po mojem predlogu v NS svetu še Uroš Slavinec, direktor Heliosa in jaz. Potem pa so predstavniki paradržavnih skladov nepričakovano prišli na skupščino s predlogom, da se namesto Slavinca in mene v NS izvolita Milan Podpečan, predsednik upravnega odbora SOD, in Mićo Mrkaić, takrat še predsednik vladnega strateškega sveta. Podpečana sem ob kandidacijskem postopku vprašal, zakaj ne kandidira na listi "odškodnincev". A je samo rekel, da so se pač tako zmenili. Vse skupaj me je presenetilo in je bilo popolnoma nepotrebno. Če bi "kapitalci" in "odškodninci" že prej povedali, kaj hočejo, bi sam predlagal drugačno listo. Skratka, vse skupaj je bilo popolnoma nepotrebno.

S kom ste se pred skupščino pogovarjali o svojem predlogu sestave nadzornega sveta?

Tega ne bi želel komentirati, vendar je šlo za najbolj kompetentne ljudmi v kapitalski in odškodninski družbi.

Po tem, ko niste bili več predsednik NS, so se pojavljale govorice, da ste iz Petrola selili neke arhive, ker naj menda s poslovanjem ne bi bilo vse v redu ...

Sočasno, ko sem se izklapljal iz vseh teh dejavnosti na Petrolu, sem zaključeval tudi delo z društvom Pharos, ki je imelo precej arhiva, ki ga moja računovodkinja po predpisih hrani 10 let. Pospravljali smo ta arhiv in moja nerodnost je bila, da sem prosil tehnično službo Petrola, da nam pomaga. Za to pomoč smo jim seveda tudi plačali. Arhiv so zbrali v pisarni na Nazorjevi, iz Petrola pa so prenesli škatle, da so to razsuto gradivo naložili in odpeljali.

Ali se je to res dogajalo ponoči?

Ne, ob 11. uri dopoldne.

Mislite, da bi vlada težje zamenjala upravo Petrola, če bi bili vi v nadzornem svetu?

"Kapitalci" iz prejšnjega vladnega mandata so mi pred volitvami predlagali, da bi sklicali skupščino in imenovali nov nadzorni svet. To je bilo lani septembra. Tako bi ostal v nadzornem svetu ne glede na zamenjavo oblasti. Vendar sem jim rekel, da se s tem ne strinjam in da bi bilo to nekorektno in nedemokratično. Poleg tega bi bilo to tudi neučinkovito, kajti če bi bil nadzorni svet imenovan proti volji bodoče vlade, bi ta vlada, ki ima v Petrolu velike lastnike, najbrž povzročala težave. Konflikti med upravo, NS in lastniki pa za poslovanje nikoli niso dobri. Skratka, to, kar se zdaj dogaja, je nujno. Če se dva lastnika odločita, da bosta nekaj naredila, bosta to naredila, ne glede na to, kdo sedi v NS. Poglejte, kaj se dogaja v Savi. Za firmo je to sicer škoda. Ampak tako je.

Vendar KAD in SOD nista edina lastnika, konec koncev je teh kar precej.

Lastniki na skupščine ne hodijo. Govorim o malih delničarjih. Če bi vsi mali delničarji prišli, bi bili vsi zastopani. Ker pa pridejo samo veliki, je tako, kot je. 30-odstotni lastninski delež je v Sloveniji na skupščini odločilen. Če bi komu uspelo angažirati male delničarje, bi bilo seveda drugače.

Kot pravite, lastnik lahko dela s podjetjem, kar hoče?

Lastnik je lastnik.

Obstajajo pa vseeno neki poslovni običaji. Lastnik ponavadi išče razloge za zamenjavo uprave. Se vam ti v Lotričevem primeru zdijo kredibilni?

Lastniki oporekajo poslovnemu poročilu in rezultatu poslovanja, čeprav so ti rezultati poslovanja revidirani. Lastnik seveda lahko določene postavke razlaga tudi drugače. A za mene je ob tem, da je poročilo revidirano, odločilno to, kakšen je kapitalski donos. Petrol ima težave s ceno, ki nastaja na svetovnem trgu, in maržo, ki jo podjetju določi država. Slednja je odločilna pri poslovnih rezultatih. Vendar lastnik lahko prigovarja, in če ni zadovoljen s tem, kar je delala uprava, naj jo zamenja.

Kako pomembno je za razreševanje Lotriča to, da je na Petrolu še vedno Mitja Klavora, ki se je Janši zameril v Depali vasi?

To bi težko rekel. A po mojem mnenju je bil Lotrič pripravljen upoštevati marsikateri nasvet, ki so mu ga dali organi, ki so na oblasti.

Ali mu niso hoteli dati nasvetov?

Verjetno. Morda pa jih ni razumel. Sicer pa je Klavoro na Petrol vzel pokojni direktor Premk in ga je Lotrič podedoval. Sam mislim, da to ni bilo preveč posrečeno.

Kako vi osebno ocenjujete poslovanje Petrola?

Kar se tiče poštenosti poslovanja, ni nobenega dvoma. Zaupali smo upravi in mislim, da kakšnih osebnih koristi iz poslovanja ni imel nihče. Nadzorniki smo bili prepričani, da uprava pošteno dela, in to tudi piše v našem zaključnem mnenju.

Pa uspeh poslovanja?

V Financah sem v sredo objavil mnenje, v katerem argumentiram, zakaj se Petrol iz svojega ukleščenega položaja ne bo mogel izviti. Zadnji poskusi so bili neuspešni. Lotrič je na primer poskusil z idejo nakupa rafinerije v Italiji, vendar je naš nadzorni svet to zavrnil. Naložba se nam je zdela preveč tvegana zaradi niza razlogov. Gre za majhno rafinerijo v okolju velikih firm, vezano na naftovod, ki ni v njihovi lasti, in vezano na terminal, ki prav tako ni v njihovi lasti. Majhna rafinerija mora poleg tega poslovati v razmerah prijateljstva z lokalnimi dejavniki in pritiskov na tuje lastnike. Ko smo vse to preverili, uprava je naročila študijo, 7-8 debelih knjig, se nam je zdela investicija preveč tvegana.

Kaj pa študija, ki jo upravi očita sedanji NS in naj bi stala 1,4 milijarde tolarjev ...

Uprava je menila, da mora dati nekomu v pregled način poslovanja, organizacijo firme, kako se znajde v okolju, kako naj se modernizira, kakšne prihranke naj naredi ... Šlo je za zelo obsežno študijo, rentgensko sliko, ki naj bi jo opravil McKinsey. Morda jo še pripravlja, ne vem. Sicer pa mislim, da je to, kdo je delal študijo in koliko je stala, stvar uprave. Mene kot nadzornika to ne zanima.

Verjetno je normalno, da podjetja naročajo študije, vendar je bilo predsednika novega NS Jožeta Zagožna mogoče razumeti, kot da namiguje na nepoštenosti, da so številke previsoke ...

Zagožen misli tako, Lotrič drugače. Ne bi komentiral, kdo ima prav.

V Petrolu NS ni uspelo zamenjati uprave, nato pa je ta prodal delnice. Je to napoved stopnjevanja konflikta?

Stari NS je sprejel sklep o nagradi za predsednika uprave. Lotrič je na ta denar računal in je morda sprejel neke finančne obveze, ki so sedaj ostale odprte. Zdaj tistega denarja ni in zato je moral delnice prodati.

Hecno, da je ta predsednik uprave polovico svojih delnic Petrola prodal že decembra, v trenutku, ko je bilo jasno, da nova oblast ne bo zaustavila izvajanja davčne reforme, drugo polovico pa sedaj, ko je jasno, da odhaja. Vaša razlaga je morda pravilna, a prodaja kljub temu generira nezaupanja v prihodnje poslovanje Petrola.

Mislim, da bi vam moral na to odgovoriti Lotrič. Sam vem samo to, da sem denimo lansko leto, zaradi nakupa avtomobila, delnice prodal sredi mandata.

Brez nagrade ni ostal samo Lotrič, ampak tudi vi.

Z nagradami imamo vedno težave. Vedno sem govoril, tudi na sestanku članov združenja NS, da je nagrada preveč relativna stvar. Nadzornike je treba vedno plačati za nadzor. Ne z nagrado. Nagrada ne sme biti odvisna od uspeha podjetja, ker so potem nadzorniki zainteresirani za to, da fabricirajo rezultate, kot se je nazorno pokazalo v ZDA. Nadzornike je treba redno plačevati. Za leto 2004 smo tako rekli, da naj nagrado določijo lastniki. Tako je prišlo do sestanka lastnikov, ki so se dogovorili o višini nagrade. Ni šlo za naš predlog. Sprejeli so ga novi lastniki in Tomaž Toplak, direktor KAD, je bil zelo aktiven pri tem.

Kako to, da so potem spremenili odločitev?

Tako kot so spremenili sestavo nadzornega sveta, čeprav so še dva dneva prej rekli, da je v redu.

Ste o tem kaj govorili s predsednikom vlade Janšo?

Srečal sem ga, govorila pa nisva. Tudi ne bi želel o tem z njim govoriti. Če sem kot naftaš za Petrol dober, sem, če ne pa ne.

Ste morda govorili s predsednikom republike Drnovškom?

Z nikomer nisem govoril. Sem morda edini naftni strokovnjak v Sloveniji, in če hočejo, da sodelujem, bom sodeloval, na kraj pameti pa mi ne pade, da bi pri kom interveniral. Ni govora, da bi Drnovška o tem kaj spraševal ali prosil, naj mi pomaga. Poleg tega je Drnovšek takšen človek, da bi tisti, ki bi ga vprašal za neki osebni interes, naredil veliko napako, saj bi pri njem oplel.

Prejšnji teden ste se javno zavzeli za popolno privatizacijo Petrola, navedli ste nekaj razlogov, da je naftni trg negotov, da podjetje, ki samo prodaja nafto, ni perspektivno, da ste že imeli težave na Hrvaškem, v Srbiji, Bosni ... Kako to, da ste se v tem trenutku odločili, da to poveste?

Zato ker veliko berem o tem, da se bo država umikala iz gospodarstva. Razmišljal sem o tem in poslušal tudi Jožeta P. Damjana. Mislim, da je sedaj čas. Poleg tega vidim, da obstaja zanimanje nekaterih tujih firm.

Zakaj privatizacija šele zdaj? Je prej Petrol upal, da bo šlo tudi brez tega?

Nadzorniki sami nismo tisti, ki bi odločali. Ko smo govorili o strategijah, pa sem sam vedno zastopal privatizacijo. Od takrat, ko je bilo jasno, da je treba likvidirati Nafto Lendava. Bil sem mnenja, da je škoda, da bi Nafto Lendava likvidirali, poleg tega je v Nafti Lendava metanol, ki je zelo perspektiven, a za katerega se ni nihče zmenil. V Nafti Lendava imajo koncesijo za raziskave, ki so po mojem mnenju perspektivne. Vendar so raziskave preveč tvegana stvar, ki bi jih kot predsednik nadzornega sveta preveč forsiral. V Sloveniji je tveganje denarja za raziskave, ki lahko ne dajo pričakovanih rezultatov, zelo težko razložiti.

Kaj se bo zgodilo z Nafto Lendava?

Ne vem. Nafto Lendava je treba tudi prodati, je še vedno državna. Nikogar ni, ki bi si upal tam tvegati. Treba bi bilo tvegati.

Če se Petrol popolnoma privatizira, to - ob tem, da je Istrabenz že prodal svoj delež OMV - pomeni, da je Slovenija brez naftnega dobavitelja.

Kaj pa Petrol dela? Prodaja tuje blago. S prodajo derivatov delamo uslugo le tistemu, ki te derivate proizvaja. To je ekonomsko prej ali slej marginalno. V Evropi, če se ne motim, ni nobene velike firme več, ki bi se ukvarjala samo s prodajo.

Kako velik je Petrol v slovenskih in evropskih razmerah?

V slovenskem merilu ima prek 70 %, v evropskem merilu drobiž. Drobiž je zato, ker nima predelave, ker nima naftne proizvodnje. Zakaj imajo veliki prodajo? Zato da plasirajo tisto, kar iz zemlje proizvedejo in kar predelajo v derivate.

Tudi v Sloveniji je kar nekaj malih črpalk. Ali to ni rentabilno?

Če si majhen, se ti to splača. Danes imate internet, prek katerega lahko kupujete. Majhni prek interneta naročijo in plačajo, potem pa to konkurenčno prodajo drugim.

Zakaj se to splača malim, ne pa srednje velikim, kot je Petrol?

To je tako, takoj ko se malim preveč splača, jih dobavitelji stisnejo. Istrabenz je posloval z izgubo, tako so jih stiskali pri OMV. Prednost Petrola je, da je doslej znal zelo dobro kupovati, zelo dobro je uspeval pri kombinirani nabavi derivatov. Vendar je to strategija, ki ni dolgoročna.

Pred leti se je tudi Petrol precej angažiral proti vstopu velikih konkurentov, Agipa in Shella, na slovensko tržišče.

Zgodovina je zelo jasna. Mi smo bili doma, med seboj se poznamo in ustvarili smo takšno klimo, da velike črpalke k nam niso prišle.

Kako zdaj gledate na to klimo, ali je bilo to pozitivno?

Kot bivši predsednik NS Petrola lahko rečem samo, da je bilo dobro, ker se nam je splačalo. Petrol ima danes dobre bencinske servise. Takih zgradb in takšne postrežbe denimo v Italiji nimate. Problem Petrola je, da bodo v prihodnje veliki igralci želeli priti na to območje in bodo glede na to, da so dobavitelji surovine, tako ali drugače poskušali Petrol izriniti.

Zakaj se privatizacije po vašem mnenju ni lotila že LDS?

Poglejte, kaj je bilo z NLB, kakšna velika razprava je bila, poglejte, kaj je bilo s poskusom mariborske NKB in kakšne reakcije so bile zaradi prodaje Leka. Privatizacija je v Sloveniji izredno nepopularna. Prav zato poudarjam, da Petrol ni finančna ustanova. Zelo sem za to, da Mercator ostane v slovenskih rokah, ker prodaja slovensko blago v Sloveniji, na Hrvaškem, Srbiji. Pri privatizaciji finančnih institucij je dobro, da smo zelo previdni. Petrol pa prodaja tuje blago. Tujec naj ga kupi, naj ga ima, naj dobro plača in naj KAD in SOD, ki dobita denar s prodajo Petrola, tega porabita za strateške cilje Slovenije drugje.

Predstavniki vlade pravijo, da se bo ta vlada umaknila iz gospodarstva, a potem, ko bo maksimirala vrednost svoje lastnine. To ozračje, ki sedaj vlada okrog Petrola, najbrž ni zelo naklonjeno temu maksimiranju.

Petrol ima svojo vrednost, predvsem na podlagi tega, ker ima vse najboljše točke ob avtocestah. Poleg tega je dobro vpeljana firma. To dosti velja. Sedanje težave naj ne bi vplivale na vrednost Petrola.

Za koga je torej Petrol najbolj zanimiv kot strateški partner? In kakšne so po vašem mnenju razlike med potencialnimi kupci? Kakšne so razlike med "Shelli" na eni in "Moli" na drugi strani, med vzhodnoevropskimi in zahodnoevropskimi naftnimi družbami ter denimo ruskimi?

Treba je vedeti, komu se najbolj splača prodajati svoje derivate Sloveniji. V tem primeru nam je najbližji MOL, ki ima rafinerije na Hrvaškem in na Slovaškem. Ekonomsko bi bil MOL najbolj zainteresiran za to območje. Po drugi strani Rusi proizvajajo velike količine nafte in ruske firme imajo gotovo interes za prodajo derivatov. Tretji kandidat je poljski OREL, ki ima velike ambicije od Balkana do Jadrana. Ob svoji nafti ima tudi rusko in ima velike rafinerije.

Kaj pa Agip?

Agipa nisem omenil. Agip bi bil gotovo vedno zainteresiran. A sam imam rajši tiste, ki sem jih naštel.

Kaj pa Shell?

Za njih ne vem, ali bi jih to sploh zanimalo. To je tehtno vprašanje. Vedeti je treba, da se veliki vedno ne kregajo med seboj. Da znajo kdaj tudi skupaj popiti kakšno kavo. Znajo reči: o.k., v to se ne bomo mešali. Znajo se zmeniti.

Skratka, Petrol je treba prodati, zaslužek preliti v proračun. In adijo.

Denar bi dobil odškodninski sklad, da bo lahko plačeval odškodnine. Vem, Slovenci imamo strašno radi slovenske firme. Ampak svet gre naprej. Smo člani Evropske unije. Moramo se malo odpreti. To ni nič hudega. Petrol samo kupuje in prodaja tuje blago.

A je vseeno trgovec. Ali ni dobro biti trgovec, pa čeprav s tujim blagom? Ali ni to nekaj zelo dobičkonosnega?

Tisti, ki vam dobavlja blago, ni tako neumen, da bi vas spustil z vajeti.

Kaj pa Nafta Lendava, ali zanjo res ni nobenih možnosti?

Moj interes v Petrolu je bil ves čas, da bi se Nafta Lendava razvila v naftno podjetje, da bi se raziskave v Lendavi nadaljevale. Vendar se to ni nikamor premaknilo. Ves čas sem sitnaril.

Če bi uspeli s to zamislijo, če bi vas uprava poslušala glede načrtov z nafto Lendava, ali bi to spremenilo vaš pogled na privatizacijo Petrola v tem trenutku?

Tu je takoj malo fantastike. Če bi v Lendavi našli pomembne količine nafte in aktivirali rafinerijo, seveda ne bi bil za prodajo.

Koliko bi stala raziskava, ki bi povedala, kakšne so lahko perspektive v Lendavi, in bi lahko pomenila tudi stran vržen denar?

200-300 milijonov evrov.

Ali ni to pravzaprav malo?

V tej državi ni človeka, ki bi si ob slovenski psihi upal ta denar vreči v raziskavo, brez jamstev. Slovenci ne maramo tveganja. Vsi smo proti riziku.

In to, da bi prodali Petrol, je bolj v skladu s to mentaliteto?

Da, če bi imeli v Petrolu ambiciozen tim, ki bi denar, ki ga imamo, vložil v raziskave nafte v Angoli, Siriji, deželah bivše SZ, bi bilo morda drugače. Človeka, ki bi si upal vložiti denar, in bi kupil polovico rafinerije na Slovaškem, ni, čeprav bi bil to izhod za Petrol. Tega človeka v Sloveniji ni tudi zato, ker bi ga vsaka sprememba vlade stala ne le njegovega položaja, ampak bi najbrž doživel še kakšne hujše obtožbe. Naftna industrija je industrija tveganja. Vodik je energent prihodnosti. Lahko bi denimo razvijati celice na vodik. V Lendavi bi lahko postavili centralo. Tehnologija vodika se bo razvijala in bo zamenjala motorje na bencin. Ampak to je treba še razvijati. In tvegati. Pri nas se to zdi fantazija.