zakonodaja / Višje kazni za spolno nasilje

Tako za "navadno" posilstvo po 180. členu (zdaj zagrožena kazen od 1 do 10 let) predlagajo zvišanje najnižje kazni na 5, najvišje pa na 15 let zapora. V drugem odstavku istega člena se tudi skupinsko posilstvo ali posilstvo, storjeno na grozovit ali posebno poniževalen način, ne bi več kaznovalo z najmanj 3, temveč z 10 leti zapora. Spolno nasilje (čl. 181) bi se namesto v razponu od 6 mesecev do 5 let kaznovalo z 2 do 15 leti. SNS v predlogu 182. člena, ki govori o spolni zlorabi slabotne osebe, namesto dosedanje izenačenosti (po višini kazni) s spolnim nasiljem zahteva izenačitev s posilstvom. Najskrajnejša pa bi bila politika kaznovanja za spolne napade na osebe, mlajše od 15 let. Spolno občevanje s takšno osebo bi pedofilu namesto dosedanjih najmanj 6 mesecev po novem 183. členu prineslo od 15 do 20 let kazni. Kršitev nedotakljivosti z zlorabo položaja (čl. 184) je proti temu pravi mačji kašelj - zloraba položaja se kaznuje z zaporom do 5 let, za zlorabo osebe, mlajše od 15 let, pa od 5 do 15 let.

SNS je že poleti pridobila podporo Neodvisnih sindikatov Slovenije, Policijski sindikat Podravja (PSP) pa je dal pobudo za sopredlagateljstvo zakona. Predsednik PSP Vlado Marinič je v dopisu, kjer sindikat izraža podporo predlogu, zapisal: "(...) ugotavljamo, da je v obstoječem KZ RS (...) v členih 180-184 nesprejemljivo nizka kazen." In še: "Prepričani smo, da imamo v slovenskem prostoru vse preveč tovrstnih in podobnih napadov v zadnjem času, zato menimo, da so spremembe KZ še kako nujno potrebne."

Predlog je poleti miroval, 11. oktobra pa je poslanec SNS Sašo Peče v imenu poslanske skupine SNS vložil in poslal v prvo obravnavo predlog zakona o spremembah in dopolnitvah KZ RS. Peče je sicer že v začetku oktobra, na redni državnozborski seji, na pobudo opozoril predsednika vlade Janeza Drnovška in med drugim dejal, da je ministrstvo za pravosodje "slabo, če v 90 dneh ni bilo sposobno pripraviti odgovorov".

Samo ministrstvo, točneje njegov tiskovni predstavnik Franc Stanonik, meni, "da so za navedena kazniva dejanja določene kazni ustrezne v okviru sistematike kazenskih sankcij" in da bi "bil vpliv zvišanja (...) dokaj majhen, porušil pa bi razmerje v sistemu zagroženih kazni". Pomembnejše je drugo stališče: "Ob morebitni oceni, da so (glede na zagrožene) storilcem izrečene kazni prenizke, pa je treba opozoriti, da mora v takem primeru kot varuh javnega interesa nastopiti državni tožilec, ki ima v vsaki zadevi možnost pritožbe zaradi neustrezne višine ali vrste izrečene kazni oziroma druge sankcije." Torej ni sporna višina, ampak izrekanje razmeroma nizkih kazni.

Zagovorniki žrtev

Povedano z besedami Katje Bašič, predsednice Združenja proti spolnemu zlorabljanju: "Sodna praksa ni naklonjena ustrezni odmeri kazni. Če to oblikuje sodno prakso, naj se kazni dvignejo." Po njenem mnenju bi zvišanje kazni pripomoglo k uveljavljanju še ene razsežnosti pedofilije - zastaralnega roka. Precej žrtev začuti potrebo po razkritju zlorabe v poznih letih. Z višino kazni pa se tudi določa teža, "odnos družbe do kaznivega dejanja". Bašičeva opozarja še na pomembno podrobnost: "Ne smemo vseh imenovati pedofili, ker se s tem izkrivlja predstava o spolnih napadalcih."

Devetnajsto poglavje KZ obravnava skupaj otroke in odrasle. Pri otrocih gre, po delitvi Bašičeve, za napade, povezane s spolnostjo, pri spolnih nasilnežih pa se spolnost kombinira z zlorabo moči. Pri tem opozarjanje na to, da so žrtve v poznejšem kazenskem postopku izpostavljene pritiskom, ni gola floskula. "Za žrtve je pomembno, da dobijo občutek, da niso počele nič narobe," poudarja Katja Zabukovec iz Društva za nenasilno komunikacijo. V njem se ubadajo tudi s storilci - a le s tistimi, ki pridejo prostovoljno. Zakon za spolne nasilneže ne predvideva obveznega zdravljenja v za to predvideni ustanovi kot za narkomane in alkoholike. Ker je ni oziroma je edina kazen zaporna. "Če ni urejeno področje terapevtskega in socialnega dela, kazen 15 do 20 let ne pripomore."

Pomanjkanje terapije s storilci poudarjajo tudi v Ženski svetovalnici. "S samim zviševanjem kazni se ne bo veliko storilo, ker se s storilci ne dela," vsakdanjo prakso opisuje Lorena Božac - Deležan. Pravice staršev ostanejo nespremenjene "in že med prestajanjem kazni lahko roditelj pridobi izhode in možnost, da stopi v stik z žrtvijo". Pravi, da so odvzemi roditeljske pravice izjemno redki. Prvi problem sta po njenem zakonodaja in postopek: pričevanja žrtev, izvajanje dokazov ter zaščita žrtev na sodišču. "Nazadnje se nasilje znotraj družine konča pri sodniku za prekrške, pregon med zakoncema, kadar gre za posilstvo, pa se še vedno začne na predlog." Zaradi izpeljave preiskav in postopkov do konca bi bil primernejši pregon po uradni dolžnosti "zaradi zaščite žrtve. Če sprejmemo višje kazni, ne bodo možnosti za žrtve nič boljše."

Koalicija proti nasilju

Kar nekaj vladnih in nevladnih organizacij se ubada s problematiko ustavljanja nasilja, strokovni svet za nasilje nad ženskami pri ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, zakon o enakih možnostih, ki ga pripravlja istoimenski urad, in nacionalni načrt. Njihov cilj je sistematizacija celotne problematike, ne le popravki posameznih členov in zakonov. Božac - Deležanova pravi: "Gre za edukacijo kadra, kar zadeva pristop do nasilja nad ženskami: policije, sodišč in centrov za socialno delo. Nujne so tudi spremembe v delu s storilci"

Po podatkih Zabukovčeve pravih raziskav o "spolnem" povratništvu v Sloveniji ni, v tujini pa so uspešni pri polovici. Najboljša kombinacija se ji zdi "zapor in trening socialnega učenja". Bašičeva dodaja nadzor po prestani kazni in pravico do informacij, "ko je interes javnosti večji od pravice do zasebnosti".

Delo "koalicije" pa ni enako delu poslanske skupine SNS. Ta je sedaj z vsemi člani sopredlagateljica zakona, za katerega v stranki menijo, da ne bo porušil sorazmerja kazni. Začetek legalne procedure za zvišanje kazni za spolno nasilje, ki so jo obljubljali v predvolilnem boju, pa sproža precej široko razpravo o kaznih za spolno nasilje. O kvantiteti in kvaliteti prestajanja kazni. Pri tem se odgovor o smislu kazni ponuja kot na dlani - namen je prilagajanje posameznika družbi. Višina kazni pa pri tem meri na vidik splošne preventive - torej gre za kazni v opomin drugim.