Politika

Znanstveni nepotizem

Ministrica dr. Lucija Čok s proračunskimi sredstvi pomaga svojemu bratu

Urša Matos  |  Mladina 46  |  19. 11. 2001

Ministrica za šolstvo, znanost in šport dr. Lucija Čok je 23. oktobra letos podpisala sklep o izbiri raziskovalnih projektov Ciljnega raziskovalnega programa "Konkurenčnost Slovenije 2001-2006". Med projekti, ki bodo deležni obilnih proračunskih sredstev, je tudi raziskovalna naloga z naslovom Gibalno športna aktivnost za zdravje. Odgovorni nosilec projekta, za katerega bosta ministrstvi za zdravje in znanost namenili kar 40 milijonov tolarjev, je doc. dr. Rado Pišot. Zadeva sama po sebi ni sporna, saj ima dr. Pišot tako kot vsak drug raziskovalec pravico sodelovati in zmagati na razpisih za javna sredstva. Ker pa gre za brata ministrice Čokove, se je treba vprašati, kako pomembno vlogo je pri izbiri odigrala sestrska pripadnost oziroma ali bi bil projekt izbran, tudi če bi sklep podpisal kak drug minister.

Poplačana sorodstvena naveza

Dr. Pišot je predavatelj na oddelku za razredni pouk dislociranega oddelka Pedagoške fakultete v Kopru. Poleg tega je kot raziskovalec z dopolnilnim delovnim razmerjem do ene tretjine delovnega časa zaposlen na Znanstveno-raziskovalnem središču RS v Kopru, ki ga je od leta 1995 pa do prevzema ministrske funkcije vodila Čokova. Odkar je Čokova prevzela ministrstvo, je njen brat dobil še nekaj dodatnih funkcij. Tako je na primer prevzel vodenje strokovnega sveta za rekreacijo, ki je nekakšno posvetovalno telo šolske ministrice. To pa niso vse njegove zaposlitve. Na internetu najdemo objavljeno nacionalno listo temeljnih in aplikativnih projektov, ki so bili izbrani na javnem razpisu in ki jih bo ministrstvo za šolstvo, znanost in šport financiralo v letošnjem letu. Na tem seznamu je tudi projekt, katerega nosilec je dr. Pišot. Projekt naj bi bil izveden v 36 mesecih, iz proračuna pa bo vsako leto financiranih 1500 raziskovalnih ur, se pravi, da bo za ta namen letno porabljenih okoli 8 milijonov tolarjev.

Poleg vsega naštetega pa je dr. Pišot tudi nosilec že omenjenega projekta Gibalno športna aktivnost za zdravje, ki ga v okviru Ciljnega raziskovalnega programa (krajše CRP) o konkurenčnosti Slovenije s 40 milijoni tolarjev financirata ministrstvi za šolstvo, znanost in šport ter za zdravje.

Ker smo želeli izvedeti, po kakšni logiki je bil projekt izbran, smo klicali tiskovnega predstavnika na ministrstvu za šolstvo Toneta Vrhovnika Srako. Poslal nam je odgovore ministrice Čokove, v katerih pojasnjuje, da je dr. Pišot le koordinator projekta in da je v celoten projekt vključenih kar 32 raziskovalcev iz sedmih raziskovalnih organizacij, in sicer iz Znanstveno-raziskovalnega središča Koper, Fakultete za šport, Fakultete za družbene vede, ljubljanske Pedagoške fakultete, Univerzitetnega kliničnega centra, Visoke šole za zdravstvo in Medicinske fakultete. Z drugimi besedami povedano: 40 milijonov tolarjev ne bo dobil Pišot osebno, ampak se bo denar delil med različne raziskovalne organizacije. Tako naj bi Pišotov honorar znašal le dober milijon tolarjev bruto. Na ministrstvu še pravijo, da je projekt ocenilo in na listo uvrstilo ministrstvo za zdravje, s čimer želijo poudariti, da Čokova na izbiro ni imela nobenega vpliva. Ob tem pa ne povedo, da je bila Čokova podpisnica končnega sklepa, s katerim je bila potrjena lista vseh izbranih raziskovalnih projektov, ki jih bo financiralo devet različnih ministrstev, agencija za regionalni razvoj in urad RS za makroekonomske analize in razvoj. In prav njen podpis na sklepu je pri vsej zadevi najbolj sporen. Ker je zakon o znanstveni dejavnosti zastarel, se izbira raziskovalnih projektov izvaja kar na podlagi pravilnika. Po mnenju direktorja Inštituta za javno upravo dr. Rajka Pirnata je tovrsten postopek nezakonit, saj ne vsebuje pravice do pravnega varstva. Kandidati, ki v postopku niso bili izbrani, se na odločitev sploh ne morejo pritožiti. Pirnat zato meni, da bi pri izvedbi celotnega postopka morali slediti določbam zakona o splošnem upravnem postopku. Ta med drugim določa, da se mora uradna oseba, ki je s kandidatom povezana do četrtega kolena v stranski vrsti, izločiti iz postopka odločanja. V primeru Čokove to pomeni, da kot sestra dr. Pišota ne bi smela podpisati končnega sklepa o izbiri, ampak bi se iz postopka morala umakniti. Pri tem ne pomaga niti izgovor, da je projekt izbralo ministrstvo za zdravje in da Čokova ni imela neposrednega vpliva na izbiro, kajti v zakonu o splošnem upravnem postopku obstaja določba o absolutnem izločitvenem razlogu, ki uradno osebo zavezuje k umiku tudi, če obstaja zgolj nevarnost posrednega vpliva. Ker je takšna nevarnost obstajala, Čokova pa se ni umaknila, je upravičen tudi dvom o korektnosti celotnega postopka izbire.

Vprašljive reference

Dvom o korektnosti pa še dodatno poglabljajo nekatere druge dileme. Nekako se zdi, da gibalna sposobnost prebivalstva verjetno ni usodnega pomena za konkurenčnost države, kljub temu pa je projekt eden finančno najdražjih. Kratek pregled vseh projektov znotraj CRP namreč pokaže, da se višina odobrenih sredstev pretežno giblje med petimi in desetimi milijoni tolarjev in da le redki presegajo 20 milijonov. Še od tistih projektov, ki so precej kompleksnejši in tudi vsebinsko bolj povezani s tematiko raziskovalnega programa o konkurenčnosti Slovenije, pa je redko kateri dosegel višino 40 milijonov. Tako sta ministrstvi za gospodarstvo in znanost projektu z naslovom Spremljanje nacionalne konkurenčnosti, katerega nosilec je dr. Marko Jaklič iz ljubljanske Ekonomske fakultete, namenili 30 milijonov tolarjev, torej kar deset milijonov manj, kot je vredna raziskava o gibalno-športni aktivnosti. Eden redkih projektov, ki je vreden več kot 40 milijonov tolarjev, nosi naslov Model javnofinančnega sektorja, njegov odgovorni nosilec pa je mag. Velimir Bole. Za ta projekt bosta ministrstvi za finance in znanost namenili 50 milijonov tolarjev. Dodatnih 60 milijonov tolarjev bo dobila naloga z naslovom Kratkoročni makroekonomski model gospodarstva, katerega nosilec je prav tako mag. Bole, denar pa naj bi prišel tako z ministrstev za gospodarstvo, finance, znanost in iz urada za makroekonomske analize in razvoj. Res gre za precejšnji vsoti, vendar pa je treba vedeti, da so tudi reference mag. Boleta precej impresivnejše od referenc dr. Pišota. V Boletovi bibliografiji, ki je objavljena na straneh bibliografske podatkovne baze Cobiss, najdemo več kot sto izvirnih znanstvenih člankih. V Pišotovi biografiji za zadnjih deset let pa le tri tovrstne članke. Pa še od teh je prvega napisal skupaj s svojo sestro.