9. 4. 2002 | Mladina 14 | Politika
Pasti statističnih podatkov
Kje so nevarnosti pri sporočanju osebnih podatkov ob državnih popisih
Popis v Prekmurju
© Ivan Gerenčer / Delo
Letošnji popis prebivalstva v Sloveniji bo zelo pomemben; je prvi popis v samostojni državi in hkrati verjetno zadnji pred vključitvijo v Evropsko unijo. Zadnji popis v Sloveniji je bil leta 1991, še v sklopu SFRJ. Zgodovina se kot farsa ponavlja tudi tokrat - slovenski popis poteka sočasno (do dneva enako, od 1. do 15. aprila) z zadnjim “jugoslovanskim”. Hkrati je pri nas to prvi popis, pred katerim se je pojavilo nekaj resnih vprašanj. Kot je znano, je ustavno sodišče o upravičenosti spraševanja po veroizpovedi odločilo tako, da je predlagalo ne najbolj posrečen kompromis; vprašanje je sicer vključilo v popisne liste, hkrati pa je pobudnikom ustavne presoje dalo prav z razveljavitvijo tistih delov zakonodaje, ki bi lahko podatke iz statistične popisne baze povezali s podatki iz administrativnih in drugih državnih zbirk podatkov. Prvi del odločitve vsekakor ni dober, saj ljudi prisiljuje, da se odpovedo ustavni pravici, da jih o verski pripadnosti sploh ne sprašujejo. Sporno ostaja tudi to, da se v nasprotju s priporočilom evropskega statističnega urada v Sloveniji zbirajo podatki o “veroizpovedi”, ne pa o formalni pripadnosti cerkvi ali verski skupnosti, in da so se tisti, ki ne verujejo, prisiljeni opredeliti le za “ateiste”.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?