mladina / Protinatovski pank

Po Ljubljani in njeni okolici se že nekaj mesecev pojavljajo protinatovski grafiti, plakati, transparenti in pred dobrim tednom se je eden uspešno povzpel celo na ljubljanski grad. Avtorjev je seveda več, so različnih let in različnih političnih profilov, nekateri se med seboj poznajo, drugi spet ne. Tudi motivov za takšne urbane akcije je veliko, nekaj je mladostniškega uporništva, vendar kljub vsemu med večino aktivistov prevladuje prepričanje, da je slovensko vključevanje v Nato slabo, da bodo Slovenija in njeni državljani s tem bistveno več izgubili kot pridobili. Eni izmed takšnih aktivistov so skvoterji, ki že pol leta živijo v Avtonomni coni Molotov, v opuščeni zgradbi Slovenskih železnic, na Kurilniški, blizu tirov in le malo za ljubljansko pivovarno. Večina izmed njih pripada anarhopankovski sceni, poleg pankerske oprave pa jih druži tudi prepričanje o nujnosti družbene angažiranosti. Če je res, da so pankerji nekoč "samo posedali po parkih in pili vino", novodobni pankerji mislijo drugače. Navsezadnje se ideja o politični angažiranosti skriva tudi v imenu skvota, beseda Molotov seveda ni samo alegorija na sovjetskega ministra ali na ustekleničeno bencinsko bombo, ima simbolen, morda celo malo izzivalen prizvok uporništva. Skvoterji so prepričani, da mora pravi panker s političnim angažiranjem ustvarjati alternativo ustaljenim družbenim normam.

Zakaj proti Natu? "Država izkorišča in laže. Trdijo, da je najbolje, da gremo v Nato in da to sploh ne bo kakšen velik strošek. To seveda ni res, čedalje huje je in čedalje huje bo, saj gremo v Evropo, v t. i. razviti svet," pravi eden izmed njih. "Veliko bolje bi bilo, če bi bili nevtralna država. Lahko tudi takšna brez orožja, popolnoma pacifizirana," meni drugi. Kampanja Reci ne Nato, katere sestavni, a še zdaleč ne edini del so, je seveda zelo primeren mediji, skozi katerega lahko fantje in dekleta iz Molotova izražajo svoja mnenja. "Borimo se proti temu, da bi bili v Sloveniji vojaki, ki bi za denar pobijali ljudi. Nočemo oborožitve, Slovenija je premajhna že za svojo, kaj šele za kako drugo vojsko." Protinatovska kampanja je hkrati tudi kritika slovenske politične elite in njenega agresivnega pronatovskega nastopa. "Naša država nad svojim ljudstvom izvaja verbalno nasilje, sili nas nekam, kamor nočemo." Seveda pankerji v Molotovu delajo še druge stvari, organizirajo koncerte in prirejajo različne delavnice. Verjetno je ena izmed najodmevnejših akcij razdeljevanje hrane na Kongresnem trgu. V akciji Hrana, ne bombe, ki so se ji pridružili tudi nekateri drugi organizatorji, brezplačno ponujajo hrano lačnim. V tem projektu se prav tako skriva politično prepričanje, ki je skladno s protinatovsko kampanjo. V današnjem času se zaradi načina življenja veliko hrane znajde v smeteh, čeprav je lačnih ljudi vedno več. "Sistem do ljudi ni pravičen, ne sedanji ne komunistični, edina rešitev je samoorganiziranje in življenje v takšnih avtonomnih conah." Njihova protinatovska drža je hkrati kritika sedanjega družbenega sistema, je prepričanje, ki je za skvoterje pravzaprav čisto pričakovano. Ljudje, ki živijo v Molotovu, "življenja na drugi strani železnice" ne marajo preveč. "Tukajšnje življenje se mi zdi bistveno boljše kot kakšno družinsko, po predalčkih urejeno življenje. Človek je tukaj bolj sproščen in lahko dela, kar hoče sam, ne tisto, kar od njega zahtevajo drugi. To pa je tudi tisto, kar je zame največ vredno. Pomembno je še, da denar ni tisti, ki ima največjo moč." A umik v Avtonomno cono še zdaleč ni samo iskanje pribežališča pred svetom, katerega zavračajo. Ravno nasprotno. "Če si pasiven, škoduješ sebi, če si aktiven, morda tudi, vsekakor pa se z aktivnim delovanjem pridobivajo somišljeniki, ki lahko ustvarijo nove razmere in spremenijo nekatere stvari."

Ravno zaradi dejavnega političnega angažiranja pa je policija zadnje čase pozornejša. Sicer je res, da policisti in pankerji nikoli niso prijateljevali, vendar so nenapovedani, včasih tudi nasilni obiski skvota vedno pogostejši. Da so s svojimi rdečimi političnimi sporočili, s katerimi je opremljena vsa notranjost Avtonomne cone, postali državni sovražniki, se je izkazalo pred dvema mesecema, na dan, ko so v Ljubljani potekale simbolične prvomajske demonstracije. "Nadzor policije je bil ogromen. Pred demonstracijami je bil skvot nadziran 24 ur na dan, v času akcije so bili pred hišo dva policijska avtomobila, en civilni avtomobil in videonadzor. Ljudi, ki so prihajali, so snemali in legitimirali. V enem izmed pogovorov smo nekemu policistu povedali, da naš namen ni razbiti mesta, on pa je odvrnil, da gre njim v nos tudi mirna manifestacija." Skvoterji sicer priznavajo, da vzroki za nadležni policijski nadzor niso le politični, da pa policisti vseeno dovolj dobro vedo, da znotraj skvota obstaja nekaj izrazitega protinatovskega aktivizma. Policija se je v skvotu ustavila tudi na dan državnosti, kriminalisti so iskali transparente, spraševali ljudi. "Kot da bi se nas bali ali nam želeli preprečiti akcijo." Nekaj politično motiviranega nadzora vseeno obstaja.

Pankerjev iz Molotova pa ne ogrožajo samo policisti. Slovenske železnice, ki so lastnik opuščene zgradbe in so na začetku skvoterjem ponudile celo elektriko in vodo, so napovedale deložacijo. Razlog naj bi bila sanitarna oporečnost in urbanistični načrt, po katerem naj bi na mestu sedanjega Molotova nastalo parkirišče. Po vsej verjetnosti je odločitev o izpraznitvi in rušenju prostorov posledica skvotiranja, obstaja pa še ena, ne samo hipotetična možnost. Morda je napovedana deložacija povezana s protinatovskim aktivizmom. Dokler skvoterji niso postali glasni, dokler se njihova sporočila niso prebila izza okopov mladinske subkulture in generacijskega upora, sta jih policija in lastnik prostorov dobrodušno prenašala, ko pa je skvot zaživel, premagal porodne težave in je politična dejavnost prebivalcev stavbe dobila pozitiven odziv tudi v javnosti, je postala policija pozornejša, lastniki prostorov pa so se odločili, da bodo prazen, bolje zaskvotan, objekt porušili.

povezava