korupcija in gospodarski kriminal / Napad morale

Predlog nacionalnega programa za preprečevanje korupcije in novega zakona o preprečevanju nasprotja interesov in omejevanju korupcije (gradivo je pripravil Urad za preprečevanje korupcije - UPK) je prejšnji teden podprla vlada, vsaj načeloma pa tudi vse politične stranke. UPK je v sodelovanju z GZS in nizozemsko vlado k razpravi o etiki in integriteti poleg politike in javnega sektorja pritegnil tudi zasebni sektor. Vlada je zagotovila svež denar za uspešnejše obvladovanje gospodarske kriminalitete, tožilci pa so javno predstavili najbolj odmevne korupcijske afere in primere gospodarskega kriminala. Skratka, v Sloveniji je nenadoma kar zavrelo od protikorupcijskega vzdušja.

Kolikšen je dejanski obseg korupcije in gospodarskega kriminala v državi, je težko reči, saj se ocene precej razlikujejo. UPK je, kot pravi direktor Boštjan Penko, ugotovil velike razlike med uradnimi podatki organov pregona o korupcijskih kaznivih dejanjih in podatki o korupciji, pridobljenimi z empiričnimi raziskavami. Anketa o gospodarskem in poslovnem okolju, poslovni etiki in neuradnih plačilih v Sloveniji je pokazala, da kar 48 % slovenskih menedžerjev meni, da je korupcija neizbežen del slovenskega ekonomskega sistema, da se redko, včasih ali pogosto ali vedno srečujejo s koruptivnimi praksami, pa jih je odgovorilo kar 43,7 %, in to v vseh branžah.

V Acroniju koruptnih praks ne opažajo, pravi direktor Vasilij Prešeren, ki se tudi ne strinja z oceno UPK, saj naj bi bila vsaj pri velikih podjetjih etika in morala že zaradi ugleda vpeti v poslovanje. "Ne strinjam se s tistimi, ki menijo, da je korupcija neizbežen del slovenskega ekonomskega sistema. V 25 letih v Luki Koper nisem bil ne doma ne na tujem trgu zaradi pridobivanja poslov prisiljen ponujati podkupine ali drugačne oblike korupcije," pravi direktor Luke Koper Bruno Korelič. "Vsak rad vzame," pa je prepričan direktor Krke Miloš Kovačič in dodaja, da to ni nujno korupcija. "Ljudje so različni, nekateri pokvarjeni, pohlepni, drugi pošteni. Do posla ne prideš s kuverto denarja, saj ga tudi ne moreš kar dvigniti z računa svojega podjetja. Bogat zasebnik, ki, jasno, kupuje tam, kjer je najbolj ugodno, bi te verjetno s kuverto vred "zabrisal" iz pisarne. Treba je uporabiti druge pristope, udeležbe na kongresu, strokovno literaturo, druženje, potovanja. Darila pa so povsod, še papež jih dobiva in zanje gre veliko denarja. Enkrat sem na vrat na nos odletel v Zuerich, tam kupil najdražjo igračo železnico in jo prinesel tujemu poslovnemu partnerju za rojstni dan vnuka, na katerega je bil čisto nor. Krka je zato dobila izjemen posel - ampak zame to ni korupcija. Človeka je treba preštudirati, ga stimulirati, ne pa korumpirati. Do korupcije prihaja tam, kjer je državni monopol, kjer en sam človek odloča o velikih nabavah, in to za državni denar, tako kot je bilo v Jugoslaviji in je še danes marsikje. Korupcija se pojavlja tudi zaradi birokracije, ki je pri nas res obupna," meni Kovačič.

Med oblikami korupcije, ki vplivajo na poslovanje njihovih podjetij, so v omenjeni anketi gospodarstveniki najpogosteje omenili "patronažo" in nepotizem oziroma nameščanje sorodnikov in prijateljev na uradne položaje (36,7 %). Sledijo korupcija javnih uslužbencev in funkcionarjev pri pridobivanju poslov (33 %), korupcija javnih uslužbencev in funkcionarjev pri oddaji javnih naročil (28,7 %), korupcija vladnih uslužbencev pri oblikovanju zakonov (28,4 %), finančni prispevki političnim strankam (26 %) in korupcija poslancev pri sprejemanju zakonov (25 %). Posebej pomembno je, da prav menedžerji velikih podjetij na zelo visoko drugo mesto postavljajo korupcijo funkcionarjev pri oblikovanju zakonov in korupcijo poslancev pri njihovem sprejemanju. Torej je "ujetje države" tista oblika korupcije, ki najbolj vpliva na poslovanje z vidika gospodarske rasti in razvoja najpomembnejših slovenskih podjetij.

In prav država je napovedala odločnejši boj proti gospodarski kriminaliteti. Po podatkih, ki jih je predstavil notranji minister Rado Bohinc, so kriminalisti lani obravnavali 8527 takšnih zadev, kar je 18 % več kot leto prej. Od tega je bilo 2079 poslovnih goljufij, gospodarska škoda je ocenjena na 19,5 milijarde tolarjev. Po besedah generalne državne tožilke Zdenke Cerar so v letu 2002 tožilstva prejela ovadbe zoper 1383 storilcev kaznivih dejanj zoper gospodarstvo. Skupaj z ovadbami iz preteklih let, o katerih še ni bilo odločeno, so zavrgli 601 ovadbo, obtoženih je bilo 674 oseb, zoper 451 pa je bila zahtevana preiskava. Vodja oddelka za organizirani in gospodarski kriminal na ODT Ljubljana Miran Železnik pravi, da je izredno ugodne pogoje za razmah gospodarskega kriminala omogočila predvsem preohlapna in preveč liberalna zakonodaja. Najpogosteje so izrečene le pogojne kazni, zato se tožilci s številnimi pritožbami zavzemajo predvsem za zaporne in denarne kazni, ki so bistveno bolj učinkovite. Poleg strožje zakonodaje, strožjih kazni in nujne uvedbe finančne discipline in poslovne morale bi po tožilčevem mnenju k omejevanju gospodarskega kriminala lahko pripomogla tudi uvedba informacijskih sistemov v obliki "črnih list".

"Preprečevanje, odkrivanje in preganjanje korupcije brez ustrezne in jasno izražene politične podpore ni mogoče. Brez najširšega družbenega soglasja o nevarnih posledicah korupcije in o pomembnosti protikorupcijskih ukrepov ni mogoče pričakovati bistvenih sprememb na tem področju," je prepričan Boštjan Penko. Politika je glede na trenutno javno podporo boju proti korupciji in gospodarskemu kriminalu soglasna. Da pri tem ne drži le predvolilne fige v žepu, pa bo lahko dokazala že ob samem sprejemanju protikorupcijskega programa in zakona, predvsem pri pripravljenosti za spremembe zakonodaje o financiranju političnih strank in volitev, spremembi predpisov o nezdružljivosti opravljanja javnih funkcij s pridobitno dejavnostjo, pri novem lobističnem zakonu in pri omogočanju nadzora nad premoženjskim stanjem politikov.