študentska politika / Rdeče in modro

V torek in sredo se je na fakultetah ljubljanske Univerze bil boj za 45 poslanskih sedežev v študentskem zboru, politična opcija, ki si je izborila večino, pa bo v letošnjem študijskem letu dobila mandat za sestavo študentske vlade, ta pa v upravljanje bajno milijardo študentskih tolarjev. Študentske volitve so prejšnja leta potekale po ključu predvolilnih koalicij, kar pomeni, da sta dve od treh poslanskih skupin na volitvah nastopili s skupno kandidatno listo in si tako dejansko že pred volitvami zagotovili zmago. Zaradi razdora v poslanski skupini Neodvisnih pa je bila letos volilna bitka mnogo bolj nepredvidljiva, del Neodvisnih, ki se je zbral okoli starega študentskega funkcionarja Toma Juvana, je nastopil v koaliciji s poslansko skupino SAS, drugi del Neodvisnih pa je tvoril tabor aktualne predsednice Neodvisnih Ajde Brazde Mlakar, ki je na volitvah nastopila skupaj s poslansko skupino Sončnic. Razkol med nekdanjimi političnimi prijatelji je pomenil tudi bolj umazano bitko, katere začetek smo lahko v obliki medsebojnih obtoževanj spremljali na straneh domačega časopisja, nadaljevanje pa v 31 volilnih enotah Univerze v Ljubljani.

Predvolilne zgodbe o grešnih poslih so bremenile predvsem Tonyja Mlakarja, direktorja Zavoda ŠOBA, ki je na volitvah podprl listo Stanka Faturja, in je za dobo naslednjih petnajstih let dobil v upravljanje "največji cybercafe v Sloveniji", Netcafe, ki ga najdete na dvorišču novega dela FDV-ja. Nekaj izmed devetih društev študentov FDV-ja, ki sestavljajo Zavod ŠOBA, naj bi bilo tesno povezanih s Tonyjem Mlakarjem - enega vodi svakinja Tonyja Mlakarja, bratova žena, drugega pa sestra Tonyjeve žene. Povrh tega pa je Mlakar profitno gostinsko dejavnost v Netcafeju zaupal podjetju Magnes, katerega solastnica je njegova žena. Navedene spornosti so bile dovoljšen razlog, da smo si za prvo volilno postajo na našem klatenju po volilnih enotah izbrali FDV, da bi v živo okusili dvoboj, ki smo ga pretekle dni lahko spremljali le v časopisju.

Prvi dan

FDV si je v času volitev nadel rdeče-modri videz. 3000 modrih listov je na FDV-ju porabila Lista A, ki jo je podprlo osem društev iz Zavoda ŠOBA, podobno število rdečih listov pa so polepili kandidati Liste FDV. Čeprav je bila v novi avli FDV-ja videti bitka med rdečimi in modrimi listi enakopravna, pa se je občutek enakopravnosti prvi dan volitev izgubil ob prihodu na dvorišče novega dela. Volilni štant rdečega tabora je sameval, medtem pa se je okoli štanta modre liste trlo študentov, ki jim je predvolilni štab modre liste ponujal krofe, pice in tradicionalen kozarček kuhanega vina. "Zakaj vaš tabor, navkljub temu, da je Študentski zbor sprejel sklep o prepovedi deljenja hrane in pijače oz. daril v vrednosti več kot 100 SIT, deli hrano in kuhano vino?" sem povprašal političnega veljaka Stanka Faturja. "Mi nič ne delimo," me je z odgovorom presenetil Fatur, ki je vztrajno trdil, da vino in krofe deli Netcafe. Ker Fatur ni popustil, sem predlagal, da študente povprašava, kdo po njihovem mnenju deli jedačo. Tudi on so bili podobnega mnenja kot jaz in mi odgovorili, da dobrote deli lista A. Po odgovoru študentov, ki so srkali vino, je Fatur malce popustil in mi ponudil nov argument, češ da sklep o prepovedi delitve hrane in pijače, ki ga je sprejel študentski zbor, še ni veljaven, saj zapisnik tiste seje še ni potrjen. O moralni odgovornosti do sklepa, za katerega je v zboru tudi sam glasoval, pa je imel povedati: "Prav te volitve na FDV-ju niso pokazale nekega moralnega pristopa, saj je bila politična kampanja nizka. Naši nasprotniki so prvi kršili pravila, ko so delili kostanj na Visoki zdravstveni šoli, mene pa so omenjali v stvareh, s katerimi nimam zveze. Po predavalnicah delijo letake, kjer trdijo, da sem dal Politussu milijon za stalni sedež in da nas je on zaradi tega podprl, kar sploh ne drži." Volilnih denarnih sredstev mi Fatur ni mogel definirati, vsoto je ocenil med 200 in 300 tisočaki. "Jaz sem videl papir, kjer piše več kot 300.00 SIT samo za tisk njihovih majic," je na vprašanje, katera lista je na FDV-ju porabila več denarja, odgovoril Faturjev nasprotnik Matej Jankovič z rdeče Liste FDV. "Največ stroškov smo imeli za papir in kondome, majic imamo 12-krat manj kot oni, oni jih imajo 1200, mi 100." Konkretne številke mi tudi Jankovič ni mogel posredovati, usmeril me je k Žigu Slavičku, ki naj bi na njihovem taboru skrbel za finance. Ko sem Slavička pozneje srečal na Ekonomski fakulteti, me je le začudeno gledal in me brez kakršnihkoli številk odslovil. Jankoviča deljenje kuhanega vina nasprotne liste ni presenetilo: "Vedel sem, da se bo to zgodilo, saj sem se tudi sam pripravil. Zdaj dam lahko vino ven, vendar se ne strinjam s tem načinom delovanja," je bil v torek odločen Jankovič, vendar njegova odločnost ni trajala dolgo. "Včeraj sem zaostajal za 180 glasov in danes nisem imel več nobenih šans, če že vsi kršijo pravila, sem se jih odločil kršiti tudi jaz in dal vino, ki sem ga imel pripravljenega, ven," mi je v sredo spremembo trdnih torkovih besed razložil Jankovič.

S FDV-ja sem se odpravil na streljaj oddaljeno Ekonomsko fakulteto, kjer je bila volilna bitka mnogo bolj umirjena. Na EF sta ravno tako nastopali rdeča in modra lista. Modro je sestavljala ekipa Študentske organizacije EF, ki ji nasprotni tabor zameri volilne koristi, ki so jih imeli na podlagi lanskih volilnih uspehov. "Problematična je barva celotne kampanje, saj so pod isto barvo na začetku študijskega leta propagirali ŠOEF, pozneje pa na ta material dodali le še napis lista B. Delili so tudi modre majice ŠOEF, ki jih je plačala fakulteta. Med odmori so nekateri profesorji v powerpointu predvajali propagandni material ŠOEF s slikami posameznikov, ki sedaj kandidirajo," se mi je pritožil kandidat za poslanca z rdeče liste B Primož Zemljič, ki je na volitvah nastopila neodvisno. "Nam, študentom, ki smo v študentski organizaciji fakultete in pripadamo temu faksu, faks dovoli, da uporabljamo te majice," mi je vse potencialne nepravilnosti zanikal poslanski kandidat Matevž Kaše, sicer simpatizer poslanske skupine SAS, in mi zatrdil, da se zavzema za uvedbo jezikovnih tečajev v obliki konverzacije, ki jih jezikovne šole ne ponujajo, saj naj bi ravno ta oblika jezikovnega pouka primanjkovala študentom. Hkrati pa je Kašetova lista na svojih propagandnih lističih delila reklamo neke jezikovne šole.

Prijetno razgret volilni boj pa se je odvijal na Pedagoški fakulteti, kjer sta se soočili lista Sončnic in skupna lista Študentske neodvisne zveze ter SAS-a. Slednji so nastopali v modri barvi, v pogovor z mano pa je, zanimivo, privolil nekdanji poslanec PeF Saša Krapež, ki na tokratnih volitvah ni kandidiral, poslanski kandidat in kandidat za predsednika ŠOPeF Dalibor Korač pa je najin pogovor samo nadzoroval. "Zavajanje volivcev je potekalo z deljenjem letakov, ki sedanji upravni odbor obtožujejo, da se je okoristil s honorarji. S podatki iz resorja za ŠOVZ bi lahko diskreditirali njihove flajerje, ker pa so volitve danes, ne moremo predstaviti naših dokazov. Tudi deljenje sončnic je problematično, saj je ena zagotovo vredna več kot 100 SIT. Ta propaganda s podkupovanjem je zelo negativna," mi je volilno stanje na PeF razložil Krapež, katerega tabor je študentom delil kupone, s katerimi so lahko v tamkajšnji menzi za 50 SIT spili kavo ali sok. Ko sem ga povprašal, ali tu ne gre za kršitev sklepa Zbora, mi je postregel z računico, da vam ob kavi, ki stane 120 SIT, podarijo le 70 SIT. Nista me prepričala, zato sem unovčil kupon in si naročil gosti sok. Po zatrdilu natakarice je bil sok v prosti prodaji vreden 200 SIT, kar pa je pomenilo, da tabor mojih sogovornikov krši sklep študentskih poslancev. Ko smo zapustili prostore menze Pedagoške fakultete, sem iskal kandidate Sončnic, ki pa jih ni bilo moč najti, vendar se mi je za pogovor ponudila Maja Potočnik, predsednica poslanske skupine Sončnic. "Letakov z negativno propagando nismo delili, Daliborju smo dali enega od dveh izvodov in mu zagrozili, da jih bomo razmnožili, če bodo nadaljevali negativno kampanjo proti nam. Njegov tabor je namreč na Pedagoški fakulteti širil laži, da Sončnice podpirajo LDS in da so si Sončnice nakradle veliko denarja in da naj jih zato študentje ne volijo. Želeli smo, da vedo, da mislimo resno." Zanikala pa je tudi prekoračitev cene plastičnih sončnic, ki so jih delili njeni podrejeni, saj so "uvožene iz Kitajske, za 2500 velikih sončnic smo plačali nekaj manj kot 250.000 SIT, 4800 manjših Sončnic pa smo kupili po 39 SIT." Malce težje bi mi cenovno upravičila deljenje ličnih šalic, porisanih s sončnicami, ki sem jih naslednji dan dobil na Naravoslovno tehniški fakulteti.

Drugi dan

Z obiskom Pedagoške fakultete je bila enodnevna doza spoznavanja političnih spletk že zdavnaj presežena, tako da sem si za naslednji dan zastavil obisk bolj mirnih fakultet. S fotografom sva najprej obiskala Filozofsko fakulteto, ki je v primerjavi s torkovimi volilnimi bitkami uživala blažen volilni mir. Kandidatni listi SAS in Sončnic sta sedeli druga ob drugi, v pogovorih z njihovimi kandidati pa ni bilo metanja polen pod kolena nasprotnikov. Podobno mirno je bilo na Naravoslovno tehniški fakulteti, kjer so pritožbe padale le na račun trganja plakatov in propagandnih eksponatov. Na Fakulteti za elektrotehniko in Fakulteti za računalništvo je vladal kaos, saj so bili kandidati obeh fakultet s svojimi propagandnimi stojnicami nameščeni v isti avli, tako da se je zunanji opazovalec le stežka znašel sredi zmešnjave kandidatnih list. S fotografom sva se na koncu ustavila še na Pravni fakulteti, ki jo lahko imenujemo volilna idila ljubljanske Univerze. Tamkajšnji študentje so se dogovorili za nekakšen volilni molk, saj na PF v času volitev očistijo vso nesnago propagandnega materiala, edina dovoljena politična agitacija pa je osebna, ko kandidati in njihovi aktivisti po formuli ustnega izročila pridobivajo svoje volivce.

Kmalu po zaprtju volišč smo dobili prve neuradne rezultate, ki so pokazali debakl volilne koalicije SAS in Juvanovega dela Neodvisnih. Ti so osvojili 12 poslanskih sedežev, 28 jih je zasedla koalicija Sončnic in preostalega dela Neodvisnih, 5 mest pa so zasedli neodvisni poslanci. Letošnje volitve študentskih predstavnikov v organe ŠOU torej niso prinesle nujnih sprememb v načinu politične kulture. Kandidati so študente osvajali z letaki, ki so na hrbtni strani vsebovali križanke ter mreže za igri štiri v vrsto in potapljanje ladjic, delili so blokce za pisanje plonk listkov, kandidatne liste so organizirale poceni turistična potovanja, organiziranega pa ni bilo nobenega volilnega soočenja. Zgoraj navedene metode politične agitacije bi še kako dobro vžgale pri srednješolcih, tudi osnovnošolci bi bili veseli modrega propagandnega gradiva z Naravoslovno tehniške fakultete, na katerem ste s povezovanjem številk dobili končno podobo nosoroga. Podatek, ki več kot o poslanskih kandidatih pove o domačih študentih, ki zaradi kozarca vina ali plastične sončnice izvolijo študentsko upravo, ki razpolaga z neverjetno milijardo tolarjev.