globalizacija / Selitev na tuje

Slovenska podjetja čedalje večji del proizvodnje ustvarijo na območjih s cenejšo delovno silo, predvsem v tranzicijskih in azijskih državah. Razlika je seveda v tem, da se nekatera podjetja na tuje širijo in pri tem ne zapirajo domačih obratov, druga - zlasti iz delovno intenzivnih panog, kjer je dodana vrednost najnižja - pa se odločajo za selitev proizvodnje v tujino. Z vidika nacionalnega gospodarstva je selitev proizvodnje skrb zbujajoča, saj za državo pomeni manj davkov in več brezposelnih. Po raziskavi sindikata tekstilne in usnjarsko-predelovalne dejavnosti bo predvsem v delovno intenzivnih panogah do konca leta 2005 ogroženih kar 12.800 delovnih mest. Podobne so napovedi Gospodarske zbornice Slovenije.

Internacionalizacija

Eden od primerov uspešne širitve v tujino in hkrati ohranitve delovnih mest doma je slovenjgraški Prevent. Družba ima pet tovarn v Sloveniji, dve na Hrvaškem, druge pa v Bosni, Moldaviji, Španiji in Braziliji. Na leto 5500 delavcev sešije okoli tri milijone garnitur prevlek za tovarne Ford, Renault, Peugeot, Citroen, BMW in Porsche. Letos pa so poskusno začeli šivati tudi prevleke za Mercedes. Poleg tega so z dejavnostmi zunaj avtomobilske industrije lani ustvarili kar tretjino prihodkov. Tako je lanski promet celotne skupine Prevent znašal 500 milijonov tolarjev, dobiček pa šest milijonov evrov. Pred kratkim so odprli že dvanajsto tovarno, in sicer v Maroku, v dveh letih pa bodo postavili še tovarno v Šanghaju, kjer bodo izdelali pol milijona avtomobilskih prevlek in s tem za petino povečali celotno proizvodnjo. Predsednik uprave družbe Prevent Jože Kozmus kljub temu pravi, da so pri enostavnejših prevlekah konkurenčni boj s turškimi in vzhodnoevropskimi proizvajalci že izgubili. Čeprav Prevent v tujini ustvari že približno 40 odstotkov izdelkov, hkrati ohranja in celo širi tudi domače zmogljivosti, saj se je v zadnjih mesecih v podjetju zaposlilo 350 novih ljudi.

Med prve, ki so se odločili za širitev v tujino, zagotovo spadata farmacevtski družbi Krka in Lek. Krka je tovarno zdravil na Poljskem postavila že leta 2001 in v njej tudi že proizvaja, za novo tovarno v Rusiji pa še zbira obratovalna dovoljenja. Za Novartisovo družbo Lek je leta 2002 Poljska postala glavni trg. Položaj si je Lek utrdil z nakupom poljske farmacevtske družbe Argon. Ima tudi romunsko družbo Lek PharmaTech, ki je med vodilnimi pri prodaji antibiotikov, poleg tega pa farmacevtska obrata gradi v mestih Strykow na Poljskem in Tirgu Mures v Romuniji.

Čedalje bolj se internacionalizira tudi Skupina Gorenje. Proizvodnja gospodinjskih aparatov, s katero ustvari 80 odstotkov vseh prihodkov, je sicer še vedno v celoti locirana v Sloveniji, v tujini - v Avstriji, BiH in na Češkem - pa proizvaja del kuhinjskega pohištva.

Na drugi strani so podjetja, ki nameravajo večino domačih obratov zapreti in proizvodnjo preseliti v tujino. O tej možnosti razmišlja Tobačna Ljubljana. Po 133 letih naj bi zaprla tovarno v Ljubljani in jo preselila na Poljsko. Delo naj bi izgubila polovica zaposlenih, torej vsaj 260 ljudi. Tobačna, ki je že dobro leto del enega najpomembnejših svetovnih tobačnih koncernov, družbe Imperial Tobacco Group, sicer trdi, da za zdaj še ni bila sprejeta nobena odločitev glede morebitne selitve, sindikalni predstavnik Janko Čirič pa pravi, da se bodo odločili v mesecu dni. Imperial Tobacco bi s selitvijo na Poljsko prihranil prek 20 milijonov evrov.

Predsednik sindikata tekstilcev in usnjarjev Anton Rozman pravi, da se bo trend selitve zagotovo nadaljeval v prid kapitala in škodo zaposlenih. Planika je na primer zaprla že večino dislociranih obratov po Sloveniji, proizvodnjo je ohranila le v matičnem podjetju, res pa je, da za zdaj še nima ustanovljene družbe v tujini. Romateks je večino proizvodnje džinsa že preselil v Tunizijo, tako da ima v Tržiču zaposlenih samo še kakšnih 15 ljudi. Labod je na domačih tleh ohranil le proizvodnjo v Novem mestu, obrate v Ljubljani, Idriji, Krškem, Trebnjem in na Ptuju je zaprl, polovico proizvodnje pa preselil na Madžarsko, Poljsko in v Romunijo.

Težava uspešnih

Kaj selitev proizvodnje na tuje pomeni v praksi, delavke dveh obratov Alpine prav zdaj občutijo na svoji koži. Lani jeseni jih je vodstvo podjetja obvestilo, da bodo zaprli obrata v Gorenji vasi in na Colu, 225 delavk poslali na zavod za zaposlovanje, izpad proizvodnje pa nadomestili v Romuniji in na Kitajskem. V Sloveniji naj bi ohranili le proizvodnjo v Žireh, kjer je zaposlenih 860 ljudi.

Razlog za selitev ni slab položaj podjetja. Ravno nasprotno. Leta 2002 je poslovalo z 283 milijoni tolarjev čistega dobička, to pomeni, da je bil dobiček 73 odstotkov večji kot leto poprej. Isto leto je Alpina postala vodilni svetovni proizvajalec obutve za tek na smučeh, saj je njen svetovni tržni delež med proizvajalci te obutve kar 33-odstoten. Svetovalec Alpinine uprave Martin Kopač odločitev vodstva pojasnjuje takole: "Obrata na Colu in v Gorenji vasi nam na leto požreta 350 milijonov tolarjev. Fischer, eden naših glavnih konkurentov, je večino proizvodnje že preselil na Kitajsko. Salomon ima že vso proizvodnjo v Romuniji. Če želimo ohraniti prodajne zmogljivosti, jih moramo ponuditi ceneje, saj jih ceneje ponuja konkurenca."

Razlika v stroških dela je ogromna. Tako imenovana obračunska minuta stane v Alpini 15 evrov, na Kitajskem evro ali dva, v Romuniji štiri do šest evrov. Pritisk konkurence pa bo še hujši od leta 2005, po vstopu Kitajske v Svetovno trgovinsko organizacijo. Za Alpino sicer pohod v tujino ni nekaj novega. Že doslej je v Romuniji, Bosni, na Hrvaškem in Kitajskem izdelala približno 46 odstotkov zgornjih delov obutve in 30 odstotkov končnih izdelkov.

Kaj pa 225 delavk? Težave blaži vlada. Alpinino vodstvo je prepričala, da bo selitev proizvodnje preložilo za eno leto. Prek javnih ponudb, katerih nosilec je Alpina, iščejo podjetja, ki bi bila pripravljena prevzeti obrata in ohraniti čim več delovnih mest. Ministrstvo za delo obljublja finančno pomoč prevzemniku. Petnajst delavk iz Gorenje vasi je sicer prezaposlitev že našlo pri podjetju Unitech, a so šele pred kratkim izvedele, da jih novi delodajalec lahko zaposli le še za eno leto. Še bolj so zaskrbljene tiste, ki ostajajo v obratih Gorenja vas in Col.