Jani Sever
MLADINA, št. 22, 4. 6. 2004

© Borut Krajnc
Kar v redu. Fantje so imeli krizo, posebno Valjavec, vendar se šele zdaj začenjajo gorske etape, tisti smrtno resni del Gira. Valjavec se je včeraj skupno povzpel na 10. mesto, a je hudo padel. Dobil jih je po glavi, razbil je čelado, a je imel srečo, saj sta morala druga dva kolesarja v bolnišnico zaradi zlomov. Če se bo pobral, je na koncu lahko še peti.
Pravijo, da ste kot organizator Gira zelo uspešni pri tem, da se ob poti nagnete veliko reklam. Se ukvarjate s tem?
Giro sem prvič dobil leta 1994. Takrat nisem bil v vladi in so me prosili, ali lahko prevzamem organizacijo. Potem se je zgodila Depala vas in sem še pred Girom postal obrambni minister. Zdaj sem organizator že tretjič. Z reklamami se ne ukvarjam jaz, ampak tisti, ki oglašujejo. So firme, ki znajo izkoristiti priložnost. Letos sem želel, da bi opozorili na peti koridor, in sem se pogovarjal s SCT, če bi bili pripravljeni opraviti manjša dela v Ospu pod viaduktom. So rekli, zakaj pod viaduktom, naj gredo kolesarji čez viadukt. Primorje se je strinjalo, DARS tudi. Ponudba je prišla iz gospodarstva, ne z naše strani.
Trenutno je aktualna zgodba o financiranju vaše predvolilne kamnanje na parlamentarnih volitvah leta 2000. Očitajo Vam, da ste za kampanjo porabili 21 milijonov tolarjev namesto dovoljenih 800.000 tolarjev. Ali to drži?
Na sredini seji mestnega sveta v Kranju ste lahko slišali, da niso razpravljali o moji volilni kampanji, ampak o županu Mohorju Bogataju. To, kar me sprašujete, so me prvič vprašali novembra lani in po naključju se časovno ujema z mojim pismom županu, v katerem ga opozarjam, da so nekatera njegova dejanja neprimerna. Sledil je poskus, da me utišajo, zato se je pojavila cela vrsta papirjev, ki pa niso bili dokumenti. Krona teh papirjev je bila ugotovitev, da je bil v kampanji obračunan prometni davek v višini, ki leta 2000 ni veljala.
Obračunan je bil 20-odstotni DDV namesto 19-odstotnega, ki je bil takrat v veljavi.
Tako je. To je zgodba o županu in njegovih donedavnih prijateljih, ki so ugotovili, da se jim podira svet, in plod tega je zgodba o moji volilni kampanji. V javnost vedno pride prek Večera, oficir za zvezo pa je gospod Pukšič iz Destrnika oziroma iz SDS. Nazadnje se je to zgodilo v oddaji Trenja na POP TV pri živem prenosu izredne seje parlamenta, kjer je Pukšič napovedal, da bo skupina občanov vložila ovadbo zoper mene. V naslednjih dneh je 12 občanov podpisalo besedilo, ki generalnemu direktorju policijske uprave in državnemu tožilcu Hinku Jenullu predlaga, naj ugotovita okoliščine in morda vložita ovadbo zaradi tega.
Takratni vodja vaše volilne kampanje Milan Podgoršek trdi, da so papirji pristni.
Gospod Milan Podgoršek je bil vodja mnogih kampanj, ki so bile predvsem priložnost zanj in v zadnjih letih v Kranju z njegovim pristopom h kampanjam nismo bili več zadovoljni. Kot vodja volilnega štaba je kampanjo fizično preselil v svoje podjetje, kjer ima vso dokumentacijo. Zato se dokumentacija prilagaja trenutnim potrebam.
Kdo je leta 2000 v Kranju vodil kampanjo, Vi ali Podgoršek? On trdi, da ste jo vodili Vi, ker je bil on v tujini?
Podgoršek je vedno odsoten, kadar je vodja kampanje. Kličejo ga Mobitel, ker dela prek mobitela.
Nedavno so se pojavile kopije dokumentov, ki naj bi dokazovale, da je 21.000 letakov za Vašo kampanjo v tiskarni Format naročil in plačal Mladinski servis Kranj. Po zakonu bi stroške volilne kampanje smela plačati le LDS s posebnega računa za volilno kampanjo.
V uredništvu Večera smo pridobili kopijo teh dokumentov in zaprosili vse, ki jih zadevajo, gospode Podgorška, Bidovca in Betona, naj pojasnijo, za kaj gre, in naj nam izročijo te dokumente. Ker sem ravno prišel iz Rima, ne vem, ali so nam že odgovorili.
Drugi očitek se nanaša na oglase v Gorenjskem glasu. Njegov nekdanji direktor Marko Valjavec trdi, da jih ni naročila niti plačala LDS. Kdo jih je, naj bi bilo nemogoče ugotoviti, ker naj bi bili dokumentacijo pri Gorenjskem glasu izgubili. Je oglase plačala LDS?
Prvič slišim, da oglasov ni plačala LDS.
Afere Vam doslej niso škodovale. Spomnimo se avtomobilske nesreče in ograje.
Zelo vesel sem, da sem nesrečo preživel. In še vedno sem prepričan, da se bodo nekoč junaki zapili in povedali, kaj jim leži na duši v zvezi z mojo prometno nesrečo. Kar pa zadeva ograjo, jo imam, je lična in ravno včeraj sem se pogovarjal z gospodom, ki se je takrat ukvarjal z odstranjevanjem te ograje. Govorila sva o tem, kako nisem hotel prevzeti ograje, dokler mi niso izstavili računa, zavedajoč se, da bo vsaka moja poteza deležna proučevanja.
Že dolgo ste odločeni, da boste kandidirali na evropskih volitvah. Nekateri slovenski politiki so se tega zelo otepali. Iz zahodnoevropskih držav v Bruselj praviloma pošiljajo drugo ligo politikov, prva liga pa ostaja doma.
Nove članice ne pošiljajo druge lige. Možnost za varovanje nacionalnih interesov vidijo tudi v tem, da prek evropskega parlamenta prispevajo k pospešenemu gospodarskemu razvoju, k sofinanciranju. Zame je po šestih letih vlade in osmih letih parlamenta to izziv, za katerega se odločam zavestno. Gre za stvar, s katero se že dolgo vsebinsko ukvarjam. V naši politiki sem že tako dolgo, v parlamentu sem že drugi mandat na čelu odbora za zunanjo politiko, da si lahko zaželim kakšnega novega izziva. Svoje poslanstvo tukaj sem opravil. Poleg tega sem se v konvenciji o prihodnosti Evrope ukvarjal z ustavnimi izzivi EU, bil sem opazovalec v evropskem parlamentu, kjer sem pripravil številne amandmaje k poročilu o napredku držav kandidatk ali Hrvaške.
Veljate za daleč najbolj spretnega govornika v LDS. Kaj Vaš odhod pomeni za LDS?
Za LDS to pomeni priložnost, da se kdo drug promovira in najde prostor v državnem zboru.
Kako v tem trenutku vidite LDS? Se spreminja, kako zelo?
LDS se preoblikuje in je vsak dan bolj različna. Z zadnjo reorganizacijo vlade se je končalo Drnovškovo obdobje in Tone Rop je dokazal, da je preseženo razmišljanje, ki ga je poosebljal Drnovšek, namreč da bi bilo morda dobro, če predsednik stranke in vlade ne bi bila ista oseba. Tisto, kar je moja dilema, je vprašanje, ali ne bi bilo dobro enkrat zavestno sestopiti z oblasti, da gre tisto, kar se šlepa nate samo zato, ker si na oblasti, na druge stranke in lahko normalno zaživiš brez tega balasta in priseskov. Drži pa, da opozicija trenutno kaže veliko nemoč. Želel bi si močnejše opozicije, ker je to izziv, ki te sili, da bolj uporabljaš svoje sive celice in operativne sposobnosti.
V LDS cveti sto cvetov. Vedno, ko umakneš kako ikono v senco, je več sonca za druge cvetove. Ironija moje generacije je, da smo prileteli v špico politične scene, ko smo bili stari 30, 35 let. Znotraj LDS je ogromno potenciala in nikoli si ne bi privoščil Golobičeve izjave, da je LDS že dosegla vrh in lahko dobi kvečjemu manj in sestopi. Enako je z izjavami, ki so na razpravi o konvenciji ušle predsedniku Drnovšku in jih lahko vsak interpretira po svoje. Mislim, da on iskreno verjame v to, kar pripoveduje, ampak pripoveduje o sebi. Ves čas, ko je bil predsednik vlade, je rotiral ministre in jim ni dal, da bi tam živeli dlje kot en mandat. Res pa je, da se po desetih letih v funkciji predsednika vlade utrudiš. S tem, da predsednik po desetih letih gre, se popolnoma strinjam.
Opozicija LDS že leta očita, da ni prava liberalna stranka. So evropski liberalci pravi liberalci?
V evropskem parlamentu denimo ni nobenega nemškega liberalca. LDS pa je tako širok konglomerat, da je v njem dovolj prostora za različne poglede in različne prakse. Včeraj mi je zadnji policijski upokojenec rekel, da se čudi, zakaj sva z Ruplom v LDS, vendar na moje vprašanje, zakaj se temu čudi, ni imel odgovora.
Mislite, da bo 17. junija sprejeta evropska ustava?
To je zelo zahtevno vprašanje. Obstaja izjemna politična volja, da najdemo kompromis, vendar gre zdaj za vladne interese in še posebno težko se bo uskladiti glede vprašanja dvojne večine. O tem se bodo dogovorili šefi vlad v zadnjem trenutku.
Sam nisem pripravljen verjeti izjavam predstavnikov velikih članic dosedanje petnajsterice, da lahko doma prodajo zgodbo, da njihova država nima komisarja z volilno pravico. Tega ne more preživeti nobena britanska vlada, še položaj francoskega predsednika se lahko zamaje. Zato je zgodba o manjšem številu komisarjev z volilno pravico bolj pesek v oči. Ampak ključno je vprašanje dvojne večine. Prepričan sem, da ni mogoča drugačna pot poglabljanja EU, kot da ima vsaka država članica ves čas svojega komisarja z glasovalno pravico. Decembra kompromis ni bil mogoč zaradi Poljske, ki se je vkopala v strelske jarke. Zdaj ima novo vlado. Tudi v Španiji se je marsikaj spremenilo.
Ravno ti dve državi zdaj nasprotujeta irskemu predlogu o teži glasov v ministrskem svetu. Ali podpirate irski predlog, ki daje trem velikim možnost veta?
V tem trenutku gre le za slepilni manever. Kompromis bo ponujen na samem vrhunskem srečanju, nekje od polnoči do pol enih zjutraj. Menim, da bosta Španija in Poljska popustili. EU nima druge možnosti, kot da najde kompromise.
Edino vprašanje, ki je glede ustave razumljivo vsem volilcem, je verjetno razprava o tem, ali naj bo krščanstvo zapisano v njeni preambuli. Uradno zahtevo je sprožila sedmerica držav. Je tukaj možen kompromis?
Mislim, da potrebne večine za to ne bo. V konvenciji so že sami Španci opozorili, da je reduciranje na krščanstvo in židovstvo preozek pojem. Ko smo si prizadevali, da bi Ciper vstopil v EU kot celotna država, smo si prizadevali, da bi tudi islam prišel v okvir EU. Če zunanja politika EU pravi, da je zahodni Balkan perspektiva EU, potem ima tudi islamizem svoje mesto v njej. Če se omejimo na krščanstvo in židovstvo, imamo v istem trenutku znotraj EU na milijone muslimanov, ki se počutijo drugorazredni. Tega ločevanja po vseh zapletih, ki se v svetu dogajajo po 11. septembru, nihče v Evropi ne potrebuje. Celo Lojze Peterle vam bo rekel, da za to ni potrebne večine. Brejc tudi.
Hkrati pa bosta rekla, da bi predlog podprla.
Če potrebne večine ni in če vsiljevanje take opredelitve bolj ločuje kot povezuje, je vprašanje politične zrelosti, ali se pri tem vztraja ali ne.
Zadnjič niste odgovorili mednarodni gejevsko-lezbični organizaciji, ki je delala anketo o tem, kaj o porokah istospolnih partnerjev menite kandidati za evroposlance. Bili so zelo razočarani. Zakaj niste odgovorili?
Nimam tega podatka. Vem, da je bil zaradi moje odsotnosti kakšen dan zamude, ampak odgovore smo koordinirali in z Jakičem sem se posvetoval, kaj v imenu liste odgovoriti.
Kakšno je stališče evropske liberalne stranke glede tega vprašanja in kakšno je vaše stališče?
Takšno, kakršno je stališče LDS.
Ste tudi za posvojitve otrok?
Zakaj pa ne.
Kako je s skupno obrambno in zunanjo politiko? Za zahodni Balkan je bila njena odsotnost včasih izredno pomembna.
Skupna zunanja politika je cilj, h kateremu vsi težimo, pa ga v EU žal še nismo dosegli. Tudi skupne obrambne in varnostne politike nimamo. Ampak če si za to ne prizadevaš, če največjim ne dopoveduješ, da je treba prisluhniti tistim, ki imajo bridke izkušnje in vedo, kako je treba reagirati v konkretnem primeru, napredka ni. Francija je lahko bila silno pametna in je imela prav, ko je Američane opozarjala na svoje alžirske izkušnje, preden so šli v Irak, ampak kalimerstvo zdaj, ko je situacija zapletena, ni najbolj konstruktivna drža.
Bi podprli vstop Turčije v EU?
Pomembna je točka, s katere gledate na stvar. Če greste v centralno Azijo in jih vprašate, kaj je zanje Evropa, ne bodo omenili Ruske federacije ali Ukrajine, ampak Turčijo. To je demokratična, gospodarsko uspešna država. Žalosti me, da grški skupnosti na Cipru na referendumu ni uspelo zagotoviti pozitivnega izida, ker bi bila sicer turščina že danes uradni jezik EU. Turčijo je treba spodbujati v njenih prizadevanjih za priključitev k EU.
Praksa evropskih poslancev je, da imajo vsak svoj vrtiček, svojo interesno sfero. Kje bi bil vaš vrtiček?
Če bo šlo, bom v začetnem obdobju zastavil na področju človekovih pravic, skupne zunanje, obrambne in varnostne politike. To je logično, ker smo na robu EU. Gre za vprašanje spoštovanja človekovih pravic in odnosov med različnimi etničnimi in verskimi skupnostmi. Gre za proces širitve EU, za vprašanje vračanja beguncev, za vprašanja pravne države, za vse tisto, kar mora zahodni Balkan začeti prakticirati, da bi postal del EU. Zame je to izziv tudi zato, ker ne le da se v EU hitro učijo, ampak še veliko hitreje pozabljajo. Po vsakih volitvah pridejo ljudje, ki o razmerah na zahodnem Balkanu ne vedo nič. Sicer pa v evropskem parlamentu velja, da dve leti in pol delaš v enem delovnem telesu, potem naj bi šel v drugega. Skratka, ni stalnih vrtičkov, ampak kolobarjenje, zaradi katerega morajo evroposlanci poglabljati svoje vedenje.