gospodarstvo / Petrolovi črni dnevi

Za vroče poletje letos poleg rekordnih cen bencina (cena litra evrosupra plus je prebila vrednost evra, vlada pa je praktično "pokurila" že vse možnosti za zniževanje trošarin) s svojimi potezami v eni najuspešnejših slovenskih gospodarskih družb, Petrolu, redno skrbijo (vse manj številni) člani uprave in njihovi novi nadzorniki. Da bo naš naftni velikan ena prvih "prevzemnih" tarč nove oblasti, ni dvomil nihče. Se pa - še posebej ob zadnjih dogodkih - vendarle postavlja vprašanje, ali si vlada s svojo vnemo in zakulisnimi igrami ne dela medvedje usluge. Podatki Ljubljanske borze namreč od začetka leta do danes kažejo kar nekaj več kot 6-odstotni padec vrednosti delnic Petrola - s čimer poleg ostalih delničarjev izgublja tudi njegova delna lastnica država. Dejstvo, da se je predsednik uprave Petrola Janez Lotrič te dni odločil prodati večino lastnih delnic podjetja, ob tem prav gotovo ne prispeva k večjemu zaupanju vlagateljev v prihodnje donose naftne družbe.

Prvi mož Petrola je od 779 obdržal le še devet delnic (kar predstavlja 0,0004-odstotni delež v naftni družbi), za ostale pa je iztržil 47,7 milijona tolarjev. V Petrolu so pohiteli s sporočilom, da je prodaja delnic Lotričeva osebna odločitev, ki jo je načrtoval že dlje, in da ta poteza nikakor ne pomeni nezaupanja v prihodnost družbe. Petrolovim piarovcem, ki jih zdaj vodi Toni Balažič, ni česa očitati, svoje delo so korektno opravili. Verjetno ga tudi (po prihodu nove oblasti) piarovskih dolžnosti razrešeni dolgoletni Petrolov glasnik Franci Perčič ne bi bolje, še manj pa nekdanji Petrolov up in zdaj že nekdanji tiskovni predstavnik Janševe vlade Jernej Pavlin. Kljub temu petrolovci javnosti o tem, kar so napisali, seveda niso prepričali - morda pa kaj takšnega tudi ni bil namen. Dejstvo, da je Janez Lotrič (kljub temu da je odločitev menda že dlje časa načrtoval) borzni hiši delnice prodal ob zelo neugodnem času - denimo še v začetku leta bi za delnico Petrola iztržil okrog 70 tisoč, danes pa le še okrog 62 tisoč tolarjev, vsekakor navaja tudi na morda drugačne razloge za njegovo odločitev. Sam navedbe, da je njegova odločitev povezana z aktualnimi dogajanji, sicer odločno zanika.

Reakcija predsednika novega nadzornega sveta Jožeta Zagožna je bila sorazmerna odmevnosti Lotričeve prodaje delnic. Njegovo branje levitov uspešnemu gospodarstveniku (v obliki nasvetov, kje in kako naj si Janez Lotrič priskrbi primeren kredit za svoje osebne investicije) je po mnenju mnogih vplivnejših predstavnikov finančne javnosti preseglo vse meje dobrega okusa. Ima pa Zagožen seveda prav, ko pravi, da z vidika zaupanja delničarjev Petrola ni dobro, če nekdo iz uprave proda delnice podjetja, ki ga vodi.

S čim natanko se je Janez Lotrič tako zameril novi oblasti (da se je Janševi paradni gospodarski prvi dami in kandidatki za prvi stolček Petrola, državni sekretarki za gospodarstvo Andrijani Starina Kosem, je znano) je težko reči. Razen tega da je član Foruma 21 in da je v Petrolu zaposlen Mitja Klavora, kriminalist v času Depale vasi, ki pa je na Petrol prišel še v času Lotričevega predhodnika Premka. Trdnost argumentov, ki naj bi bili podlaga očitkom novih nadzornikov upravi zaradi domnevno prenizkega dobička in neupravičeno visokih stroškov Petrola s svetovanjem in naročanjem študij (najbolj sporna sta preliminarna študija italijanskih bencinskih servisov, ki je Petrol stala 436 milijonov tolarjev, in pregled pogodb za kasneje neuresničen posel, za katerega je Petrol revizijski družbi Delloite odštel 57 milijonov), vedno bolj kopni. "Pričakovala bi, da ste poiskali konkretnejše razloge, ko vzbujate pomisleke o kakovosti dela te uprave," je predstavnikom države oziroma paradržavnih Kapitalske in Slovenske odškodninske družbe brez dlake na jeziku nazadnje povedala članica Petrolove uprave Mariča Lah. No, prvi nadzornik Jože Zagožen je pač izračunal, da je Petrol lani ustvaril le 914 milijonov tolarjev dobička in ne 3,2 milijarde, kolikor je zapisano v poslovnem rezultatu, uprava pa nadzornike o pravilnosti slednje številke še vedno neuspešno prepričuje.

Vsekakor upravi Petrola - in to ne glede na prepričanje Janeza Lotriča o tem, da so poslovni rezultati družbe odlični in da je uprava že s svojim preteklim delom in rezultati dokazala uspešnost in strokovnost - še vedno visi nad glavo nezaupnica. Nedavni manever na skupščini z odložitvijo glasovanja o podelitvi razrešnice za minulo poslovno leto upravi in nadzornemu svetu, takrat še na čelu z Miranom Mejakom (ki so mu med drugim neuspešno poskušali naprtiti greh domnevnega odnašanja zaupnih dokumentov in arhivov iz Petrola), jo je očitno le odložil. Da je dan po skupščini s položaja člana uprave Petrola za finance in energetiko nepreklicno odstopil Vladimir Jančič, zato ni presenečenje (Mariča Lah za zdaj še vztraja). Poznavalci razmer pa ocenjujejo, da si je Lotrič s prodajo delnic Petrola še dodatno zmanjšal možnosti za obstanek na čelu uprave Petrola. Čeprav je težko verjetno, da bi sploh lahko bile manjše.

Za delničarje Petrola je sicer manj pomembno, kdo sedi na vrhu naftne družbe, pomembna sta njegov (njen) program in strategija. Nadzornikom dolžnost nalaga, da na morebitne "grehe" opozarjajo, in jim posledično daje pravico, da grešnike tudi zamenjajo. Ne nazadnje zastopajo lastnike, katerih naloga je tudi maksimiziranje vrednosti premoženja delničarjev, tudi države. Zadnje dogajanje v Petrolu pa ne kaže v to smer. Vrednost delnice Petrola vztrajno pada, kar gre v določeni meri (kot pravijo na Ljubljanski borzi; zaradi "prenapihnjenosti" tečajev v lanskem letu in večjega investiranja v tujino v letošnjem letu padajo tudi tečaji delnic drugih slovenskih podjetij) pripisati tudi negotovosti, v katero sta v finančni javnosti s svojimi potezami največjo slovensko naftno družbo spravila najprej nadzorni svet in s prodajo delnic nazadnje še predsednik njene uprave.

Nobenega pametnega ekonomskega razloga (vsaj z vidika države kot delničarja Petrola) torej ni, da nova, z nasprotnim predlogom potrjena in vladi všečna nadzorniška ekipa iz le njej znanih razlogov vztraja pri počasnem praženju Janeza Lotriča na majhnem ognju. Če je "kriv", naj mu nova oblast to dokaže in temu primerno ukrepa. Če ni, naj tudi zanj - tako kot za mnoge ostale gospodarstvenike - jasno pove, da je nekompatibilen (pojem, ki v zadnjem času postaja sinonim za politično oziroma strankarsko neustreznost) in naj ga zamenja ter za to tudi prevzame odgovornost. Ali pa naj mu - v skladu s svojimi obljubami o umiku iz gospodarstva - pusti delati in dihati. Kar počne zdaj, je vsekakor najslabša možnost, ki se vsakodnevno odraža v padanju vrednosti in zaupanja v trdnost Petrolovega poslovanja. Morebitne tožbe zaradi oškodovanja družbe in posledično delničarjev (po zgledu Save, le z akterji nasprotne politične opcije) tako niso povsem izključene.