izbrisani / Gladovanje brez napredka

"Moral bi videti Ilijo, kako je na mejnem prehodu splezal na reflektor in razobesil mavrično zastavo miru," je na Metelkovi razlagal Todorović in ocenjeval simbolično vrednost razobešanja miroljubne zastave, ki so jo gladovno stavkajoči dvignili ob slovesu s Šentilja. V ponedeljek, ko so se odpravili v prestolnico, so gladovno stavko zaradi potovanja za en dan prekinili. Preostala dva gladovno stavkajoča, ki ju že ves čas stavke spremlja trojica izbrisanih podpornikov s Šentilja, si je ob vhodu v klub Tiffany postavila šotor in začela naslednjo etapo gladovnega boja za odvzete pravice. "Želiš videti pismo Cukjatija, ki mi ga je poslal prek svojega goloba pismonoše? Tudi jaz sem mu napisal pismo, vendar nimam goloba pismonoše, da bi ga odnesel Cukjatiju," v šaljivem tonu govori Todorović in izbrska svetleči list z glavo državnega zbora, na katerem je Cukjati podpisal naslednje besede:

"Vse stavkajoče pozivam, da z namenom varovanja svojega zdravja in za dobro Vaših družin takoj prenehate z gladovno stavko. V državnem zboru smo s strani ministra za notranje zadeve gospoda Dragutina Mateja namreč dobili jasno zagotovilo, da bo še letos jeseni v zakonodajno proceduro vložen zakon, s katerim bo mogoče popraviti krivice vsem tistim t. i. 'izbrisanim', ki so jih doživeli." Cukjatijevo pismo, ki pomeni prvo reakcijo oblastniške garniture na gladovno stavko izbrisanih, je problematično v več točkah. V njem najprej zmoti, da Cukjati, podobno kot njegov strankarski kolega Grims, ki Hanžka imenuje "tako imenovani varuh", izbrisane prav tako imenuje "tako imenovani izbrisani". Če za popravek Grimsovega izpada zadostuje citat iz ustave RS, naj predsednika državnega zbora Cukjatija spomnimo, da v arhivih obstaja pismo nekdanjega notranjega ministra Andreja Štera, v katerem je 4. marca 1996 sporočil predsedniku državnega sveta dr. Ivanu Kristanu, da so tiste državljane bivše Jugoslavije, ki niso vložili vloge za pridobitev slovenskega državljanstva, "prenesli iz obstoječega registra stalnega prebivalstva v evidenco tujcev...Ex lege so bile tudi izbrisane iz centralnega registra slovenskih državljanov". Poimenovanje izbrisani torej ni plod domišljije izbrisanih ali njihovih podpornikov, brisanje iz registrov je pred slabim desetletjem priznal in z isto besedo poimenoval eden izmed najbolj strastnih nasprotnikov izbrisanih, sedanji uslužbenec ministrstva za zunanje zadeve, Andrej Šter.

V pismu predsednika državnega zbora je sporna tudi dikcija, da bo zakon "popravil krivice vsem tistim t. i. 'izbrisanim', ki so jih doživeli", saj je ustavno sodišče že zdavnaj odločilo, da je akt izbrisa pomenil nezakoniti poseg v že pridobljene pravice vseh 18.305 izbrisanih stalnih prebivalcev, torej so temeljno krivico "doživeli" vsi izbrisani. In to dobro ve tudi predsednik Cukjati, saj je minuli teden za tujo javnost malce priredil omenjeno dikcijo in avstrijskemu novinarskemu kolegu med ponedeljkovim obiskom deželnega zbora avstrijske Štajerske odgovoril, da bo Matejev zakon "odpravil vse krivice, ki so jih kdaj kateri od teh v preteklosti utrpeli". Na sprenevedanje predsednika državnega zbora je prejšnji teden opozoril tudi Matevž Krivic, ki pravi, da je govorjenje o resnem namenu reševanja problema izbrisanih "navadno norčevanje", saj za "protiustavni 'ustavni zakon' opozicija seveda ne bo dala glasov, navadnega ('sistemskega') zakona o izbrisanih pa sedanja parlamentarna večina sploh noče sprejeti, ker bi ga ustavno sodišče kot protiustavnega takoj razveljavilo (kot morebitni enaki 'ustavni zakon' najbrž prav tako). In bodo zavlačevali še toliko let, dokler ne bodo dobili pod svoj vpliv še ustavnega sodišča - ali pa 'do svetega Nikoli'."

Po Cukjatijevem kurirju je na Metelkovi izbrisane obiskala še socialdemokratska poslanka Majda Potrata. Todorović je obisk opisal kot "kramljanje", od katerega ne pričakuje ničesar. Kot pravi, je poslanko spomnil, da sta tako Borut Pahor, ki je ob referendumu za izbrisane zamudil pritožbeni rok na ustavnem sodišču, kot tudi Rado Bohinc, ki je med ministrovanjem zavlačeval z izdajanjem legalnih odločb, člana njene, sedaj preimenovane stranke SD.

Po treh nočeh na Metelkovi se je gladovna ekspedicija premaknila v Šiško. Pred Unicefovo vilo bodo javnost opozarjali predvsem na probleme izbrisanih otrok. Todorović mi je tako predstavil zgodbo očeta, ki so ga policisti, potem ko je po odhodu iz vrtca z otrokom prečkal cesto na neoznačenem delu ceste, legitimirali in ugotovili, da nima dokumentov, ter ga z odločbo, v kateri je pisalo, da "izganjajo očeta 7 let in 9 mesecev starih otrok", odpeljali iz države. Todorović mi navrže še nesrečo Sulejmana Sabljakovića, ki je gladovno stavko prekinil na Šentilju in svoje hčerke zaradi izbrisa ni mogel vpisati v srednjo šolo.

Peterica pred Unicefom je bila ob mojem obisku nasmejana. Potem ko jih je obiskal Matjaž Hanžek, se je dvojica odpravila v bližnjo trgovino prosit za kartonske škatle, ki so jih želeli položiti na svoje kamnito zatočišče pred vhodom v Unicefovo vilo. Ivanović, ki poleg Todorovića še edini odklanja hrano, mi je z nasmeškom sporočal, da so zdravniki, ki so ju pregledali, ugotovili, da sta zdrava, Sabljaković se je zabaval v svoji vlogi tajnice, saj od prvega dne stavke podrobno piše dnevnik, kjer beleži vse obiske, podpore in provokacije, ki so jih doživeli v treh tednih stavke. Drugi, ki se ga je brat odpovedal, ker je javno govoril o izbrisu, je kazal na star mobilni aparat in se šalil, da so za izbrisane primerni modeli, ki so prav tako v fazi brisanja. Stavkajoča in njuni podporniki, ne glede na nestrpne signale iz državnega zbora, še vedno niso izgubili čisto vsega upanja. Ivanović sicer na glas dvomi, da se bo jeseni živ vrnil k družini v Piran, tudi Todorović omeni, da je napisal svojo oporoko, vendar vseeno pogumno govorijo o naslednji selitvi. Za danes so namreč izbrisani napovedali selitev gladovne stavke na pločnik pred poslopje UNHCR-a, od katerega pričakujejo, da si bo od slovenskih organov uspel pridobiti spiske izbrisanih otrok, kar naj bi po Todorovićevem mnenju, verjetno zaradi večje občutljivosti javnosti ob omenjanju otrok, prispevalo k hitrejšemu reševanju problemov vseh 18.305 izbrisanih. Toda ali lahko pritisk humanitarnih organizacij kakorkoli spremeni nestrpna stališča koalicijskih politikov, ki jih niti dve odločbi ustavnega sodišča nista odvrnili od laži, s katerimi barantajo vsakič, ko govorijo o izbrisanih?