stranke / Sproščena petletnica

S fotografom Borutom sva nekaj deset minut pred napovedanim rojstnodnevnim partijem parkirala pred kongresnim centrom in med članstvom je že velo pričakovanje. "Tam bodo snemali, ko pride šef," je strankarskemu rojaku zatrdil starejši kolega, medtem ko je opazoval trud mladih ljudsko-krščanskih aktivistov, ki so iskali pravo lokacijo strankine scenske table, pred katero se bo "šef" v živo javil v obe osrednji informativni oddaji. Povabljencev se pred Monsom ni ravno trlo, v večini se je povabilu na žurko ob petletnici naše najbolj desne parlamentarne stranke odzval njen najstarejši del. Navadni novi Slovenci in nove Slovenke so bili razposajeni, ta večer so se lahko sukali ob strankinih glavnih igralcih in zvedavo iskali in s prstom kazali na javnosti bolj znana imena Nove Slovenije. Neki član, ki se je opremil z velikim digitalnim fotoaparatom, je ponosno pozdravil Janeza Dularja, tistega novega Slovenca in predsednika Urada z slovenski jezik, ki je podjetje Ave razglasil za podjetje z enim najboljših slovenskih imen. Kratkočasen je bil tudi pogled na gručico mladih novih Slovencev, med katerimi se je sukal novi vladni tiskovni predstavnik Valentin Hajdinjak, ki mu je neki drugi mladenič hitel razlagati, da mu bo predstavil direktorja SOD-a Marka Pogačnika, in mu zbijal tremo: "Nič ne skrbi, saj je še mlajši od tebe." Drugi član, ki se je pohvalil z ustanoviteljskim statusom, je izpostavljenega člana spraševal po ženi, ki v njegovi trgovini kupuje spodnje perilo. Med bolj razposajenimi gosti je bil minister za znanost Jurij Zupan, ki je v množici deloval še najbolj razposajeno. Vrlo je postopal in se ministrsko šopiril pred podrejenim članstvom. "Jurij, kako je kaj z zakonom," ga je med pogovorom z mlajšo članico zmotil neki funkcionar, ki mu minister ni sporočil dobre novice. "Tele iz SDS me šraufajo, ga ne spustijo naprej," je odgovoril ter nadaljeval pogovor z zvedavo mladinko.

Po čakanju na prvo linijo se je končno pripeljal audi, iz katerega sta izstopila prvi mož in prva dama Nove Slovenije. Ob tem sem pričakoval nekakšen val navdušenja in aplavz prisotnih, toda prihod prvega para ni dočakal ovacij. Ko je Andrej izstopil, je vodjo le nekaj dlani pričakalo s kratkim ploskom. Andreja je zmotil rahel poletni vetrič, ki mu je razpihal daljši del las. Komaj je pod roko poprijel ženo, pa so si ga prisvojili novinarji, ki jim je Andrej lagal, da se ne obremenjuje z raziskavami javnega menja, ki njegovi pet let stari stranki kaže podporo le 4 % volilcev. Medtem je bilo prav zanimivo opazovati gospo Katarino, ki je naenkrat, takoj po prihodu na žurko, ostala sama, povsem sama. Izgubljena. Videti je bilo, kot da med vsem navzočim članstvom ne bi imela niti ene prijateljice. Osamljena je čakala svojega moža, Andrej pa je še vedno kramljal in kramljal. Ko je po nekaj minutah osame h Katarini končno pristopil minister Zupan, se je bolj lagodno počutil tudi pisec tega besedila.

Za Bajukom je na prizorišče brez družine in žene prišel družinski minister Drobnič, ki ob izstopu iz svojega renaulta sploh ni bil opažen. Čeprav bi si morda kdo mislil, da je ministru Janezu članstvo zaradi sovražnosti do gejev, lezbijk, samskih žensk in radikalnih umetniških praks izjemno naklonjeno, je treba zapisati, da na 5. rojstnem dnevu Drobnič zunanjemu opazovalcu še zdaleč ni mogel izpasti strankarski frajer.

Ko je "šef" opravil s televizijskimi nastopi, se je napotil k vhodu. Skoraj bi že vstopil sam, brez žene, a ga je hitro nadrla glavna tajnica stranke Maruša Novak in mu zažugala. Pri vhodu je Katarina tako kot ves nežni del članstva prejela vrtnico, ministri so pred uradno proslavo na eks nagnili še kozarec soka in končno so lahko stopili pred kongres. Toda spet je morala urgirati glavna tajnica in opozoriti Andreja, da je pozabil Katarino, ki je ob njegovem klicu odvrgla podarjeno vrtnico, in elita Nove Slovenije je lahko vstopila.

"Čestitke, Nova Slovenija, stranka, v kateri se v celoti prepoznamo ..." je uvodoma pozdravil mlad voditeljski par, ki so jima snovalci ljudsko krščanskega praznovanja v vsebino scenarija kar nekajkrat vrinili besedo "sproščeno" - zmagovalno besedo oktobrskih volitev. "Želimo praznovati sproščeno, saj se v družbi Nove Slovenijo počutimo kot doma." Voditelja sta posamično pozdravila cvet Nove Slovenije, med katerim je v prvi vrsti manjkal Lojze Peterle, ki kot diplomat ureja situacijo v oddaljenem Kirgistanu. Prvi je za govorniški oder, očitno zaradi bližajočih se lokalnih volitev, stopil predsednik ljubljanske podružnice Nove Slovenije, ki je svoj slavnostni govor začel s čustveno uverturo: "Lepo je biti v Novi Sloveniji!" čemur je članstvo intenzivno udarilo z dlanmi in po uvodu je končno prišel čas za "prvega moža stranke, na katerega smo še posebej ponosni", enega in edinega, Andreja Bajuka. Govoril je zmagoslavno, zadovoljevala ga je odločitev, da niso popustili in "ministrirali predstavnikom in naslednikom političnih sil naše totalitarne preteklosti", govoril je o dobroti, o solidarnosti, o zaupanju, o svobodi, o dostojanstvo in spoštovanju, pozival je k enakopravnosti ne glede na "spol, raso, nacionalnost, starost, versko pripadnost, izobrazbo, duševno-zdravstveno ali premoženjsko stanje". Njegov govor je bil glasen, tako kot Andrej zna, konce svojih napisanih misli bere poudarjeno, bolj naglas. Ob koncu nagovora je dal članstvu vedeti, kako pomemben je prihajajoči RTV-referendum. Andrej resda ni bil tako rdeč kot takrat, ko je nagovoril ombudsmana, toda njegov glas je bil na vrhuncu, ko je zarohnel: "Nova Slovenija, tista z malo začetnico, zahteva nov medijski prostor, kjer bo vsakdo prišel do prave besede, ne pa da bomo vedno predmet stalne manipulacije enih in istih." Ob besedi "istih" je udaril po kongresni katedri, se umiril in čisto nežno, kot bi govoril vnuku, s frazo "beseda velja" zaključil svoj govor in požel zaslužen aplavz.

Sledil je dolgočasen del rojstnodnevnega programa, s stalnimi vložki mešanega pevskega zbora so se novi Slovenci in nove Slovenke odločili nazdravit za rojstni dan. Ja, kar v dvorani. Na kongresnih sedežih. Po domače. Čeprav je pogum za vrisk resda pokazal samo en član, tako da je bila vse skupaj videti bolj resno. Članstvo se je gledalo v oči in nazdravljalo peti obletnici, toda minute za šampanjec na razočaranje številnih niso pomenile konca ceremonije. Nazdravljanje je bilo očitno namenjeno lažjemu prebijanju skozi duhomorno krščansko praznovanje, ki ni dolgočasilo samo mene, ampak tudi lastne navijače, ki so se ali igrali s svojimi mobilnim aparati ali pa so med množičnim nazdravljanjem zapustili dvorano. Na koncu je tako, kot se spodobi, prišel čas za "kulturni program", ki ga je v prekmurščini, ker "Nova Slovenija pozna besede vseh svojih sinov" uprizoril mladenič. Njegov humor v stilu "vinska klet je naša apoteka" je prisotne zabaval bolj kot mešana vokalna zasedba, toda vseeno so tisti iz zadnjih vrst izkoristili možnost ter jo z vzklikom "brez veze" pobrisali h catering prizorišču, kamor so bili novi Slovenci in nove Slovenke vabljeni na "sproščen klepet".

Luksuzen self service so seveda prvi naskočili predstavniki medijev, hitro zatem pa so bili okrog obloženih miz zbrani vsi člani. Dobrote so šle dobro po grlu, nekateri so bili nad njimi tako navdušeni, da so k pršutu, mozzareli, šunki in solati na majhen krožniki priložili še sladice. Sam vam kvalitete zakuske ne morem opisati, saj se je nisem udeležil. Zapišem lahko, da je bilo rdeče vino dobro. Teknilo mi je tudi zato, ker mi ga je postregel sam navodilodajalec Jernej Pavlin, ki, kot mi je povedal, še vedno dela v kabinetu predsednika vlade. Nad izgubo položaja ni kazal zaskrbljenosti, saj kot pravi, je na novem delovnem mestu manj dela, plača pa ostaja ista. Po dveh kozarcih vina in debati o aktualnem političnem dogajanju sva z Borutom zapustila žurko. V avtu sva ugotovila, da sva bolj kot Peterleta pogrešala rojstnodnevno torto.