mediji / Nevarna razhajanja

Uprava časopisne družbe Delo je tudi uradno sprejela sklep, da se v skladu s statutom družbe Delo, d. d., začne postopek za razrešitev odgovornega urednika časopisa Delo Darijana Koširja in za imenovanje novega odgovornega urednika, Janija Virka. Zdaj se mora o predlogu razrešitve odgovornega urednika izreči tudi aktiv novinarjev Dela. To mnenje za nadzorni svet, ki sprejema končno odločitev, ni zavezujoče, ima pa veliko moralno težo. Šele ko bo nadzorni svet sprejel sklep o razrešitvi, se bo lahko začel postopek za imenovanje novega odgovornega urednika Janija Virka. Glede na to, da je zdaj čas dopustov, se bo prvo glasovanje o razrešitvi zdajšnjega odgovornega urednika lahko izvedlo najprej v začetku septembra. Po prvih odzivih iz Črne vdove na Dunajski naj novinarji ne bi bili najbolj navdušeni nad izbiro novega odgovornega urednika in kljub temu, da Košir ni ravno najbolj priljubljen, naj bi vseeno dobil podporo novinarjev. Septembrsko glasovanje bo pokazalo, kaj si novinarji Dela v resnici mislijo.

Pritiski, ki jih ni

Razrešitev Koširja je posledica različnih pogledov na uredniško politiko časopisa, kar je precej sporna obrazložitev, saj naj se uprava in lastniki ne bi vmešavali v delo urednikov in novinarjev. Darijan Košir je v svojem pismu sodelavcem precej natančno povedal vzroke za svojo razrešitev: "Kot je uprava zapisala v včerajšnjem sporočilu, je razlog moje razrešitve 'posledica različnih pogledov na uredniško politiko časopisa'. In to drži. S predsednikom uprave in z lastniki časopisa (v glavnem Pivovarno Laško) smo imeli v minulih mesecih res zelo različne poglede o tem, kako naj časopis deluje in kakšno držo naj zastopa. Sam sem vedno in vselej zagovarjal držo novinarske avtonomnosti, to, da uredniki in novinarji ustvarjamo časopis z lastno glavo, po lastni pameti in najboljših močeh, in v končni posledici tudi to, da je časopis lahko in mora biti kritičen do vsakega in vsakogar, tudi do svojega lastnika, če je treba, in seveda do vsakokratne politične oblasti. Na drugi strani pa so bili zelo jasni pritiski, naj to držo opustimo - tako lastniški kot politični. Slednjega je najbolj slikovito izrazil zunanji minister z večkrat objavljenim stavkom, da naj lastniki časopisa razmislijo, ali se jim splača 'medijska vojna z opcijo, ki je zmagala na volitvah'."

Glede na to, da je Košir jasno povedal, da so obstajali pritiski, smo najprej povprašali večje lastnike, zakaj, kdaj in kako so vršili pritisk na urednike in novinarje časopisa Delo ter ali morebiti časopis Delo dosega slabe poslovne rezultate. Največji lastnik Pivovarna Laško pravi, da je menjava urednika stvar uprave Dela in da jih kot lastnike zanimajo dobri poslovni rezultati osrednjega slovenskega časopisa.

Iz Slovenske odškodninske družbe so nam sporočili: "Slovenska odškodninska družba svoje lastniške interese uveljavlja v skladu z zakonsko opredeljenimi možnostmi (skupščina delničarjev). Kot lastniki Dela se bomo z rezultati seznanili na skupščini delničarjev. Do sedaj so bili poslovni rezultati družbe Delo primerljivi s panogo." Torej slabi poslovni rezultati niso razlog za zamenjavo. Tudi drugi paradržavni sklad, Kapitalska družba, nam je posredoval podoben odgovor: "Predlog zamenjave odgovornega urednika časopisa Delo je podala uprava družbe, skladno s svojimi pristojnostmi. Vaši zaključki glede domnevnih pritiskov na odgovornega urednika oziroma na uredniško politiko časopisa so zato popolnoma zgrešeni." Pri tem pa je treba povedati, da zaključkov o pritiskih na odgovornega urednika časopisa Delo nismo postavili mi, ampak je na pritiske opozoril sam odgovorni urednik Darijan Košir, o čemer je obvestil tudi vse kolege in sodelavce na Delu.

Tudi eden izmed večjih lastnikov, KBM Infond, nam je sporočil podoben odgovor: "KBM Infond upravlja investicijske sklade in se ne ukvarja z uredniško politiko kateregakoli medija. Če s poslovanjem družb, ki jih imajo naši skladi v portfelju, nismo zadovoljni, spremenimo sestavo naložb, saj nismo aktivni upravljavci, temveč portfeljski vlagatelji. Darijana Koširja še nisem imel priložnosti spoznati, tako da težko verjamem, da se njegova izjava o pritiskih na uredniško politiko nanaša na Infondove sklade," nam je povedal Stanko Brglez, predsednik uprave KBM Infond, družbe za upravljanje, d. o. o.

Iz odgovorov lastnikov sodeč lahko sklepamo, da si je Darijan Košir pritiske torej izmislil. Vendar je na žalost to le malo verjetno. Sicer pa lastniki Dela niso prvi, ki naj bi se v bližnji preteklosti vtikali v poročanje časopisov oziroma bili nezadovoljni s pisanjem novinarjev o svojih lastnikih. Spomnimo se primera Petek, ko je Jože Glogovšek, takrat predsednik uprave NKB Maribor, pred preiskovalno komisijo, ki jo je vodil Mirko Zamernik, povedal: "Vztrajam pri tem, kar sem izjavil. Ni stvar novinarja preiskovanje in raziskovanje bančnega poslovanja. Za to so pristojne institucije, kot sta centralna banka in urad za boj proti pranju denarja." Glogovšek je celo priznal, da je kot predsednik uprave zaradi te objave protestiral pri direktorju Večera Borisu Cekovu, hkrati pa je zanikal, da je bil glavni in odgovorni urednik Večera Milan Predan zamenjan zaradi članka o pranju denarja. NKBM je namreč prek družbe za upravljanje KBM Infond najpomembnejši lastnik Večera.

Kaj je zmotilo lastnike Dela?

Prispevkov, ki so bili objavljeni v Delu in so najbrž razburili lastnike, ni težko najti. Eden je imel naslov Plahutnik verjame Turnšku na besedo. V njem je Damijan Viršek objavil, da je "urad za varstvo konkurence dovolil koncentracijo pivovarni Laško in Union, čeprav ni nobenih zagotovil, da združena velepivovarna svojega prevladujočega položaja (več kot 90-odstotnega deleža na trgu piva) ne bo zlorabila v škodo potrošnikov". Menda je Pivovarna Laško Plahutniku obljubila, da ne bo izkoriščala svojega monopolnega položaja. Avtorju je bilo tudi nelogično, da je Plahutnikov urad po eni strani dovolil koncetracijo pivovarn, po drugi strani pa v povzetku relevantnih dejstev, praktično ni niti ene ugotovitve, ki bi z vidika izboljšanja konkurenčnosti zagovarjala povezavo Laško-Union.

Sledil je komentar Jože P. Damijana, v njem je med drugim tudi povedal: "Zato je bila odločba urada za varstvo konkurence napisana v popolnem protislovju s povzetkom relevantnih dejstev, ki jih je mesec pred tem napisal isti urad. Kot da bi odločbo o priglašeni koncentraciji napisal povsem drug človek od tistega, ki je napisal povzetek relevantnih dejstev. Relevantna dejstva, ki jih navaja urad, namreč prav v vseh pomembnih točkah za njegovo presojo popolnoma enoznačno kažejo, da je tako nastala koncentracija (monopol!) na trgu piva kritična z vidika varstva interesov potrošnikov, saj ima združena pivovarna prevladujoč položaj na trgu." Podobno kot Viršek je tudi Damijan ugotovil, da je odločitev urada nenavadna: "Dejstvo je, da eno stran za tem urad, kljub pomislekom o skladnosti koncentracije s pravili konkurence, na kar 'nesporno napotujejo podatki, analize, ekspertize, mnenja in presoje', takšno koncentracijo brezpogojno odobri z argumentacijo, da ni mogoče 'vnaprej z zadostno gotovostjo predvideti, da bo do izkoriščanja prevladujočega položaja res prišlo'", in dodaja, "Še več, urad trdi, da združenemu podjetju 'ni mogoče vnaprej očitati bodočega izključevanja oziroma (bistvenega) omejevanja učinkovite konkurence'." Na koncu pa navede svoje teze o tem, da je v Sloveniji na trgu piva monopol, ki bi ga moral urad preprečiti tudi z britanskim primerom, ko je moral Interbrew svojo naložbo v Bass odprodati.

Kaj se je zgodilo na Delu, je pravzaprav strnil komentar Miša Renka, v katerem je ta povezal žuganje zunanjega ministra Dimitrija Rupla: "Ponekod bi lastniki medijev temeljito premislili, ali se jim splača vojna s politično opcijo, ki je doživela uspeh na volitvah in mnoge potrditve na mednarodni ravni," in pritiske Pivovarne Laško. Renko je med drugim zapisal: "Pivovarna Laško bi morala temeljito premisliti, ali se ji splača podpirati uredništvo dnevnika, ki s kritičnim pisanjem krni ugled vlade v javnosti, saj se utegne zgoditi, da bo oblast zagrenila Laščanom življenje na tistih področjih, kjer to zlahka stori. Sporočilo lastnikom je preprosto: poskrbite, da bomo imeli mir pred nadležnimi novinarji, pa naj gre za lomastenje po domači politični, gospodarski, pravosodni, kulturni, šolski in drugi sceni ali za nekatere nenavadne poteze, ki jih naši visoki državni predstavniki vlečejo na mednarodnem prizorišču. Res, morda pa v Laškem še niso spoznali, kdo zdaj deli karte v državi, in to ob visoki podpori javnosti?"

Na koncu je Renko povedal tudi, kdo stoji za Delom, in pri tem uporabil citat, ki ga je uporabil njegov kolega, ko so ga klicali politiki, ko je bila na oblasti še liberalna demokracija: "Za Delom stoji IMP."