znanost / Sektor resnice

Minister za pravosodje dr. Lovro Šturm bo na svojem ministrstvu ustanovil novo službo, njen namen pa bo, kot kaže, politično razčiščevanje z večnim vprašanjem med- in povojnega dogajanja in končno vsesplošna sprava. Dobili bomo Sektor za popravo krivic in narodno spravo.

Šturm očitno misli resno, saj naj bi novi sektor ustanovili še letos, razpis za tri nova uradniška mesta pa je tudi že v končni fazi. Kakopak minister ni hotel izdati imen novih sodelavcev, čeprav je povsem jasno, da so bili izbrani strokovnjaki nove zgodovinske smeri znani vnaprej. Prav tako Šturm ni hotel govoriti o stroških ustanovitve "Sektorja resnice", niti o predvidenem letnem proračunu tega sektorja. Preseneča, da se, kljub uspešnemu delovanju mnogih ustanov za področje novejše zgodovine, ustanavlja nova inštitucija, in to celo v okviru političnih struktur. Nezaupanje v delovanje stroke nakazuje tudi vzpostavitev povsem nove "specializirane knjižnice" v okviru omenjenega sektorja. Sicer naj bi v novem sektorju "sistematično in profesionalno zbirali, urejali, analizirali in publicirali dokumentarno gradivo, ki je nacionalnega pomena za dosego sprave", pripravljali bodo "domače" in celo "mednarodne znanstvene posvete in sestanke", Komisiji za popravo krivic in drugim državnim organom bodo "pomagali pri zbiranju predmetnega gradiva", poleg tega predvidevajo še "sodelovanje z domačimi in tujimi fizičnimi in pravnimi osebami z namenom zbiranja, izmenjave ali posredovanja dokumentarnega gradiva, pripravo strokovnih podlag za ovrednotenje vseh zgodovinskih dogodkov, ki so pomembni za dosego narodne sprave, spodbujanje načela svobodne in demokratične družbene ureditve na podlagi varstva človekovih pravic in svoboščin". Politični sistem v Sloveniji torej ne zagotavlja svobode, demokracija ni na zadostni ravni in potrebno bi bilo večje varstvo človekovih pravic. Čeprav mednarodne organizacije že desetletje dajejo Slovenijo za zgled glede prehoda iz komunističnega v demokratični politični sistem in stanje v družbi, na pravosodnem ministrstvu očitno menijo drugače. Že sama dikcija nalog Sektorja za popravo krivic in narodno spravo kaže, da imajo načrtovalci sektorja v mislih le eno, obsojanje vsega, kar jih še vedno moti iz časa, ko niso imeli dostopa do oblasti. Veliko o namerah nove oblasti pove že samo dejstvo, da novi sektor nastaja v okviru pravosodnega ministrstva.

Zakaj takšen sektor in kaj bo z njim pridobila slovenska družba? Tiskovni predstavnik ministrstva za pravosodje Miha Movrin pravi: "V prvi vrsti bo sektor pridobival dejstvene podatke historične narave, kar bo omogočilo posredno tudi poglobljene pravnozgodovinske analize delovanja državnih zlasti represivnih organov med vladavino nekdanjega političnega sistema. Tovrstne analize so v Sloveniji sorazmerno redke. Ravno pravosodni in represivni državni organi so bili glavni izvajalci sistematičnih kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin v preteklem obdobju. Pri pravni analizi historičnih dokumentov pravosodnih in drugih državnih organov je nujen interdisciplinarni pristop, pri katerem je pomembna tudi osvetlitev zgodovinskega konteksta nastanka dokumentov. Pri tem je treba poudariti, da tovrstne institucije pozna večina držav, ki so imele izkušnje s tovrstnimi kršitvami človekovih pravic (Nemčija, Poljska, Češka, Madžarska in baltske države). Šturm ustanovitev tega sektorja opravičuje z dejstvom, da podobne institucije poznajo tudi nekatere druge države. Ta argument postaja že kar stalnica nove oblasti, čeprav ga uporabljajo prav v primerih, kjer je Slovenija določene zadeve rešila bolje in mimo politike, nova oblast pa dela korake nazaj. Tako je tudi tokrat, v celotnem obdobju samostojnosti je politiki in civilni družbi uspelo med- in povojno dogajanje dovolj ločiti od politike, da z resnico tega obdobja ni uspela uradno manipulirati. Jasno, vsaka stran, predvsem pa desnica, je to dogajanje, točneje le vidik povojnih pobojev, redno vključevala v svoj govor. Vendar na splošno politika doslej ni imela moči odločati o resnici tega obdobja.

Ena izmed vodilnih strokovnjakinj za področje sprave pri nas, Spomenka Hribar, je o ustanavljanju novega sektorja izvedela iz medijev: "Začudena sem bila, ko sem prebrala, kaj nameravajo na ministrstvu na pravosodje. Če smem malce samovšečno reči, sem začudena tudi zato, ker o nameri ustanovitve takšne ustanove nisem nič vedela. Nihče me ni vprašal za mnenje, niti me ni nihče nič informiral, čeprav sem, poleg drugih dokumentov s področja sprave, napisala tudi Dolomitsko izjavo, ki jo citirajo tako levi kot desni politiki, če se lahko tako izrazim. Ne obetam si prav veliko pozitivnega od ustanovitve novega sektorja, še posebej ker gre spet za ad hoc način ustanavljanja novih inštitucij, kot kaže, povsem brez posvetovanja z relevantnimi strokovnjaki, ki jih je za to področje pri nas kar nekaj. Sicer pa ne želim vnaprej zbujati dvomov in sumov, vendar sem načeloma zelo nezaupljiva do takšnih iniciativ, ki prihajajo s strani oblastnih struktur, saj te nikakor ne smejo imeti arbitra za resnico. Da ne bo pomote, nezaupljiva bi bila do projekta celo, če bi me povabili k sodelovanju. Te stvari mora presojati stroka in ne oblast, ker potem gre za totalitarizem."

Stradanje inštituta za novejšo zgodovino

Da gre pri ustanovitvi Sektorja za popravo krivic in narodno spravo zgolj za nov poskus krojenja resnice po lastni politični presoji in z novimi strokovnjaki, kaže tudi položaj doslej vodilne ustanove za področje novejše zgodovine, Inštituta za novejšo zgodovino. INZ namreč že od konca julija deluje brez direktorja, saj dosedanja direktorica, dr. Jasna Fischer, odhaja v pokoj, vlada pa julija ni dala soglasja k imenovanju dr. Aleša Gabriča, ki ga je izbral upravni odbor INZ. Vlada je konec prejšnjega tedna kljub soglasju vladne kadrovske komisije zavrnila celo predlog, da bi Fischerjeva INZ do imenovanja novega direktorja vodila kot vršilka dolžnosti. Bivša direktorica Fischerjeva: "Globoko ogorčena sem, da tako ravnajo z inštitutom in čakajo na kandidata po svoji podobi."

Vlada očitno čaka na sprejem sprememb Zakona o raziskovalni dejavnosti, ki ji bo omogočil imenovanje večine članov upravnih odborov raziskovalnih inštitutov, doslej so namreč lahko imenovali le tretjino članov. In prav upravni odbori inštitutov so tisti, ki izbirajo in imenujejo direktorje inštitutov, h katerim potem vlada da soglasje. Dodaten dokaz, da nova oblast INZ potiska v drugi plan, je zavrnitev financiranja njihovega novega projekta "Slovenska politika v evropskih primerjavah v zadnjih 150 letih" s strani Agencije za raziskovalno dejavnost RS. INZ se je na odločitev agencije že pritožil, saj so prepričani o kakovosti projekta, pri katerem sodeluje deset priznanih raziskovalcev na čelu z nosilko dr. Nevenko Troha.