davčna reforma / Bajukovi lepotni popravki

Finančnemu ministru Andreju Bajuku je konec septembra le uspelo uskladiti predloge za spremembe zapletene in nepregledne davčne zakonodaje Mramor-Rop, ki je začela veljati 1. januarja letos. Mandat za pripravo sprememb zakonodaje je januarja dobila strokovna skupina za pregled in pripravo zakonodaje na davčnem področju, ki jo je vodil Marko Kranjec. Skupina, v kateri je sodelovalo 12 strokovnjakov, je pet mesecev pripravljala popravke zakona o dohodnini, zakona o davku od dohodkov pravnih oseb in zakona o davčnem postopku. A očitno je prišlo do nesporazuma, saj je skupina pripravila (preveč) temeljito reformo, ki si je finančno ministrstvo za zdaj še ne upa predlagati. Poleg tega bi nekateri popravki, če bi bili sprejeti zdaj, preveč posegli v proračun in omajali sprejem evra. Zato je finančni minister v svoje predloge vključil le manjšino popravkov Kranjčeve skupine in med predloge dodal še spremembe zakona o DDV in zakona o davku na izplačane plače. Člani strokovne skupine so bili razočarani. "Ministrstvo je zamudilo možnost, da bi uvedli določbe, ki bi pomenile razbremenitev administrativnega dela, poenostavitve, povečanje pravne varnosti in večji vpliv davčnega sistema na konkurenčnost gospodarstva," je pojasnil Andrej Šircelj, član Kranjčeve skupine, zdaj pa tudi Damijanovega odbora za reforme in davčni svetovalec v podjetju Šircelj Consuling.

Podobnega mnenja je tudi predsednik Društva davčnih svetovalcev Slovenije, Ivan Simič: "Menim, da gre za predloge, ki le deloma rešujejo nedorečenost in zagate trenutno veljavne davčne zakonodaje. Še zmeraj trdim, da bi bilo treba v celoti upoštevati predloge Kranjčeve skupine za reformo davčne zakonodaje, saj so ti dodelani in bi nedvoumno pomenili zmanjšanje administriranja, razbremenitev davčnih zavezancev in davčnega organa ter povečanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva." Dušan Krajnik, pomočnik generalnega sekretarja Obrtne zbornice Slovenije za gospodarski sistem in politiko, ki je tudi sodeloval v Kranjčevi skupini, pa pravi: "Pri prebiranju predlogov strokovnih služb ministrstva nehote dobiš vtis, da si v Sloveniji ne želimo večje konkurenčnosti našega gospodarstva, da nočemo ustvarjati pogojev za večjo zaposlenost, še vedno pa bi ohranjali krivično neenakost med gospodarskimi subjekti in pretirano administriranje. Pojasnilo ministrstva, da si v letu vstopa Slovenije v evroobmočje ne moremo privoščiti večjih posegov v davčno zakonodajo, ni najbolj ustrezno." Nekatere predlagane rešitve ministrstva so po mnenju Krajnika celo slabše, kot so določene v veljavni davčni zakonodaji, saj v vladno obravnavo poslani predlogi niti malo ne poenostavljajo dosedanjih rešitev. "Zakoni tako ostajajo prezapleteni, celo za strokovnjake davčne stroke, da o običajnih davčnih zavezancih niti ne govorim," pojasnjuje.

Predlogi ministrstva

Največ sprememb, ki bodo začele veljati s 1. januarjem 2006, bo doletelo dohodninski zakon. Glavna novost je cedularna obdavčitev dohodkov iz obresti, dividend in kapitalskih dobičkov po 20-odstotni stopnji, v predlog pa ministrstvo ni vključilo obdavčitve nepremičnin, kot je to predlagala Kranjčeva skupina. Cedularnost pomeni, da so ti dohodki obdavčeni z dokončnim davkom, tako da jih zavezancem ni treba vključiti še v dohodninsko napoved. Pri dobičku iz kapitala naj bi se ta stopnja vsakih pet le znižala za pet odstotkov, kar pomeni, da bo po 20 letih kapital mogoče prodati brez davka. Iz te obdavčitve so izvzeti vrednostni papirji, pridobljeni pred 1. januarjem 2003. Po predlogu ministrstva bodo po novem obdavčene obresti nad 100.000 tolarjev, prej nad 300.000 tolarjev. Odpravljena je določba o pretežni obdavčitvi tistih kapitalskih dobičkov, ki so nastali zaradi pretežnega lastniškega deleža.

Finančno ministrstvo pa ni upoštevalo predloga o zmanjšanju petih dohodninskih razredov na tri in zmanjšanje davčnih stopenj na 17, 28 in 42 odstotkov. Tako je Bajuk ohranil petstopenjsko progresivno lestvico, po kateri bodo obdavčeni dohodki iz zaposlitve in dejavnosti, iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti, dohodki iz oddajanja premoženja v najem, dohodki iz prenosa premoženjskih pravic ter vsi drugi dohodki, ki jih zajema cedularna obdavčitev. Slovenija ima visoko obdavčeno delo, predvsem tisto, ki prinaša visoko dodano vrednost, zato kot meni Šircelj, neupoštevanje tega predloga pomeni nezavedanje, da bi z nižjimi davčnimi stopnjami in manjšim številom dohodninskih razredov Slovenija postala konkurenčnejša. Iz oprostitve dohodnine pa bodo izključene nekatere bonitete, kot so mobilni aparati in parkirišča. Kranjčeva skupina je predlagala tudi, da se prag za obdavčitev zavezancev, ki opravljajo dejavnost, dvigne s 3,9 na 12 milijonov tolarjev, da se poenostavi obračun davka, a je ministrstvo predlagalo prag 5 milijonov tolarjev. Poleg tega, kot našteva Šircelj, niso bili sprejeti predlogi, ki se nanašajo na prenos sredstev med dejavnostjo in gospodinjstvom pri samostojnih podjetnikih.

Pri novostih zakona o davku od dohodka pravnih oseb je ministrstvo od Kranjčevih predlogov upoštevalo določbe glede amortizacije, ki se bo priznala neodvisno od časovnega poteka, obdobje za pokrivanje izgub se bo podaljšalo s petih na sedem let, prenos izgube bo podaljšan na sedem let, uvaja se nova davčna olajšava za raziskave in razvoj v obliki davčnega kredita. Najmanj Kranjčevih predlogov je finančno ministrstvo upoštevalo pri novostih o zakonu o davčnem postopku. Vključili so spremembo roka za odlok plačila davkov z 12 na 24 mesecev, uvedbo možnosti o razkritju podatkov o davčnem dolgu davčnih zavezancev nad 10 milijonov tolarjev. Poleg tega bo moral davčni organ predhodno obvestiti zavezanca o inšpekcijskem nadzoru, skrajšuje se rok za odločitev o pritožbi na 6 mesecev in uvaja se institut samoprijave. To pomeni, da bo davčni zavezanec lahko vložil prijavo tudi po določenem roku, seveda ne brez zamudnih obresti. Ministrstvo ni sprejelo predlogov glede obvezne razlage davčnega predpisa, glede predhodnega mnenja davčnega organa, s čimer bi se povečala pravna varnost, niso sprejeli predlogov, ki se nanašajo na poenostavitev poročanja, in glede zmanjševanja obrazcev, s čimer bi zmanjšali tudi stroške izpolnjevanja davčnih obveznosti.

Ukinitev davka na izplačane plače

Je pa zato finančni minister razveselil delodajalce, saj je napovedal postopno ukinjanje davka na izplačane plače do leta 2009. S tem davkom država na leto pobere okoli 125 milijard tolarjev davkov in je tako to eden največjih proračunskih prihodkov. Kranjec je sicer ministru sam predlagal hitrejšo odpravo tega davka do leta 2007. Ker pa bi to povzročilo prevelik izpad odhodkov v proračunu, je predlagal uvedbo davka na motorna vozila in nepremičnine. Predlog ministrstva je, da se bo znižala obdavčitev plač in s tem stroški dela za vse plače, ki so višje od 165.000 tolarjev. Ministrstvo je o finančnih učinkih odprave davka na izplačane plače zapisalo naslednje: "Predlagatelj ocenjuje, da bo zaradi predlagane spremembe zakona prišlo do okrog 25,3 milijarde tolarjev proračunskega izpada prihodkov na letnem nivoju." Kot pravi Janša, je izpad za naslednje leto pokrit, kako naprej, pa še ne vedo.

"Davek na izplačane plače je slovenska posebnost, ki na področju obdavčitve dela bistveno povečuje progresivnost in ima številne slabosti. Zato je ta razbremenitev dobrodošla," meni Šircelj. Ta začasni ukrep, ki je postal dolgoročen, je naredil veliko škode pri konkurenčnosti naše države, saj je davčno breme v stroških dela pri nas enkrat višje kot na primer na Irskem. Pa je odprava dobrodošla le za delodajalce? Šircelj odgovarja, da ne, saj bodo podjetja ta sredstva zdaj lahko namenila za razvoj, nove naložbe ali dodatno motiviranje zaposlenih npr. z višjimi dohodki. Po njegovem bi morali prenesti financiranje proračuna in sploh javne porabe na večjo posredno obdavčitev, torej na prometne davke, kot so DDV, trošarine ali kakšen drug prometni davek. "Ti davki bodo imeli v prihodnje še večjo vlogo, kar je na neki način že nakazano. Tako se razbremenjujejo inputi v poslovanju, na drugi strani pa se obremenjuje potrošnja. To je trend v vsej EU in tudi OECD," pravi Šircelj. Zato Bajuk kot eno izmed možnosti za pokrivanje izgube zaradi ukinitve davka vidi v višji stopnji DDV, kar ni všeč sindikatom, pa tudi podjetja so glede tega negotova.

Kot pravi Dušan Krajnik: "Kljub temu da bo odprava davka na izplačane plače prinesla večje finančne učinke predvsem za srednja in velika podjetja, manj pa malim podjetnikom, v OZS pozdravljamo odpravo tega davka. Tudi predlog o uvedbi plačila davka na dodano vrednost po načelu plačane realizacije je doživel izredno veliko odobravanje. Upam le, da se bo v fazi vladnega usklajevanja meja, do katere se lahko davčni zavezanci odločijo za takšen sistem plačevanja davka na dodano vrednost, s predlaganih 50 milijonov tolarjev letnega prometa premaknila proti meji, kot jo imajo v sosednji Avstriji in v Nemčiji, tj. 96 milijonov tolarjev. Pri davčnih zavezancih v sosednji Avstriji, ki se ukvarjajo s prodajo živil, se ta meja dvigne celo na 144 milijonov tolarjev." Pri davku na izplačane plače se v celoti strinja z mnenjem Jožeta P. Damjana, vodjem odbora za reforme, ki trdi, da bi bilo treba ta davek odpraviti v celoti takoj in ne postopoma. "Na tem mora temeljiti vsaka resna davčna reforma," je prepričan Krajnik.

Kaj bi predlogi sprememb prinesli?

Najbolj opazno spremembo bi davkoplačevalcem prinesla le cedularna obdavčitev po proporcionalni stopnji. "Predlogi dohodninskega ter ostalih dveh zakonov pa najmanj izboljšujejo položaj delodajalcev oz. podjetnikov. Razen komaj omembe vrednega črtanja uporabe parkirnih prostorov iz bonitet zaposlenega ter črtanja absurdnih določb glede amortizacije v zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb se podjetniki nimajo česa veseliti. Še naprej jim ne preostane nič drugega, kot da vneto pošiljajo obrazce ODO-2, za katere nihče ne ve, natančno komu in za kaj služijo, da ne vedo, ali je dohodek oziroma zaslužek z oddajanjem zasebnega premoženja dohodek iz dejavnosti, in če, kaj so potem davčno priznani stroški dejavnosti, da o izgubljanju energije z ugotavljanjem odvisnosti oziroma neodvisnosti razmerja s pogodbenim partnerjem niti ne govorim. Z eno besedo, izboljšav bo malo. Bistveno več bi podjetnikom pomenila realizacija predloga Kranjčeve skupine k zakonu o davčnem postopku, da se prispevki plačujejo z nekajdnevnim odlogom po izplačilu neto plač. Tako kot je to veljalo do 1. 1. 2005," pravi Krajnik.

Nekaj manevrskega prostora je še ostalo in številni upajo, da bodo v fazi usklajevanja davčne zakone še dopolnili. "Menim, da v tem trenutku, če želimo, da te spremembe začnejo veljati 1. 1. 2006, ni več časa za večje popravke. Predlagane spremembe je treba sprejeti, seveda s popravki pri obdavčitvi kapitalskih dobičkov, in nato v letu 2006 dokončati celovito reformo davčnih predpisov, ki jo je začela in zastavila Kranjčeva skupina," pravi Ivan Simič. "Če bodo predlogi vseh petih zakonov, ki jih je pripravilo finančno ministrstvo, sprejeti v takšni obliki, kot so predlagani, bo po napovedi strokovnih služb ministrstva v državni proračun priteklo nekaj manj davkoplačevalskega denarja. S točnimi izračuni, koliko manj, žal še ne moremo razpolagati. Močno si želim, da bi v fazi usklajevanja posameznih določil predlaganih zakonov ti doživeli vsaj najnujnejše spremembe, ki ne ogrožajo državne blagajne in uvedbe evra v letu 2007," upa Dušan Krajnik.

Po Krajnikovem mnenju bi morali v noveli zakona o dohodnini predvsem izenačiti davčni položaj samostojnega podjetnika z družbenikom v gospodarski družbi pri vnosu stvarnega premoženja. V predlaganem zakonu namreč še vedno ostaja določilo, da pomeni v teku poslovanja vnos stvarnega vložka iz gospodinjstva v podjetje prihodek, ki je obdavčljiv. V zakon je treba vnesti spremenjene pogoje, pod katerimi se prenos dejavnosti samostojnega podjetnika na novega zasebnika ali gospodarsko družbo ne šteje za odtujitev oziroma pridobitev v primeru prenehanja opravljanja dejavnosti ali prenosu dela dejavnosti davčnega zavezanca. Prav tako je nujno, da se na novo določi prag možnosti za ugotavljanje davčne osnove na poenostavljen način in brez vodenja poslovnih knjig. "Naš predlog je bil v višini 10 oziroma 12 milijonov tolarjev, s tem da bi se za izdelovalce domače in umetnostne obrti, tako kot za čebelarje, namesto 25 odstotkov priznalo normirane stroške v višini 60 odstotkov," pravi Krajnik.

V zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb bi bilo treba priznavanje rezervacij v davčnih obračunih iz naslova dolgoročno vnaprej vračunanih stroškov oziroma odhodkov ter dolgoročne rezervacije za dana jamstva ob prodaji proizvodov in storitev urediti tako, kot je veljalo do 1. 1. 2005. Prav tako bi bilo treba določiti natančno dikcijo glede davčno priznanega odhodka iz naslova oslabitve in odpisa terjatev. "Tudi v predlaganem zakonu o davčnem postopku bi bilo treba odpraviti kar nekaj 'cvetk': črtanje neodpisanega davčnega dolga samostojnega podjetnika, nad katerim je bil uveden in končan stečajni postopek, rok za začetek obnove postopka pri davčnem postopku izenačiti s splošnimi določili glede roka, določenega z zakonom o splošnem upravnem postopku," pravi Krajnik in dodaja: "Predvsem bi morali predpisati samo tiste vsebine davčnega administriranja, ki so nujno potrebne za spremljanje in nadziranje davčne aktivnosti zavezanca. Administrativnemu balastu pa bi se morali v kar največji meri odpovedati."

Seveda se postavlja vprašanje, zakaj je ministrstvo sploh ustanovilo strokovno skupino in jo zadolžilo za spremembe davčne zakonodaje, če ni imelo namena izpeljati večje davčne reforme, saj bi predloge sprememb v zdajšnji obliki lahko pripravili na ministrstvu sami, in zakaj sta se z davčno reformo morali ukvarjati kar dve skupini strokovnjakov.