telekomunikacije / Si mobil?

"Pogajanja o prodaji četrtinskega deleža Simobila še trajajo, do zaključka pa vam ne moremo posredovati nobenih informacij," je avstrijski operater mobilne telefonije Mobilkom kot po tekočem traku ponavljal odgovor na vprašanje slovenskih medijev, zakaj je zaustavil nakup zadnje četrtine drugega največjega slovenskega mobilnega operaterja Simobila. Posel desetletja za nekdanje lastnike Simobila je dobil precej grenak priokus. V javnost pa so planile številne govorice in namigovanja, zakaj avstrijski lastnik Simobila noče plačati predvidenih 11 milijard tolarjev za preostalih 25 odstotkov lastniškega deleža.

Ena od možnosti naj bi bila, da Mobilkom zgolj izsiljuje preostale delničarje, da bi za kakšno milijardo ali dve znižali ceno svojemu deležu. Delnice telekomunikacijskih podjetij zaradi prevelikih vlaganj v preteklosti na borzah ne kotirajo najbolje in Mobilkom lahko trenutni trend uporabi tudi pri nakupu preostanka Simobila in skuša znižati ceno. Druga možnost je priprtje pipe za investicije. Tako kot bi moral Mobilkom kupiti še zadnjo četrtino Simobila, je zadnjo četrtino Mobilkoma, ki je bila v lasti italijanskega Telecoma, za 716 milijonov evrov odkupil Telekom Austria in postal stoodstotni delničar. Tretja verzija Mobilkomovega omahovanja ali izsiljevanja naj bi bilo dejstvo, da so prodajalci pri prodaji Simobilovih delnic prikazovali nekoliko prirejene podatke. Predvsem naj bi bili sporni tisti o številu aktivnih uporabnikov, ki naj bi jih bilo precej manj, kot jih je uradno prikazanih.

Podatki o širjenju mobilne telefonije pravzaprav zbujajo številne dvome. Konec lanskega leta je bila penetracija mobilne telefonije v Sloveniji po podatkih naših mobilnih operaterjev približno 65-odstotna. Sedaj pa je že okoli 75-odstotna. Vprašanje je seveda, ali nas res kar 75 od 100 uporablja mobilno telefonijo. Mobitel naj bi imel v svojem omrežju 1,283.220 uporabnikov, Simobil navaja številko 300.000, najmlajša Vega pa naj bi imela pod 15.000 uporabnikov. Če seštejemo vse skupaj, pridemo do številke 1,600.000 slovenskih uporabnikov mobilne telefonije. Številka je neverjetna. Kolikšna je resnična, je zgolj ugibanje. Nekateri poznavalci pravijo, da naj bi imel Mobitel okoli 5 odstotkov "mrtvih" številk, Simobil pa okoli 10 odstotkov. Kolikor je znano, pri predplačniškem razmerju mobilni operaterji uporabnika izklopijo, če tri mesece ne uporablja številke, ki jo je dobil ob nakupu telefona. Pri naročniškem razmerju pa, če ne plačuje naročnine. Dvomljivci pravijo, da mobilni operaterji zaradi promocije objavljajo številke vseh naročnikov, ki so se kadarkoli prijavili v njihovo omrežje ali pa zgolj kupili mobilni aparat, namenjen predplačniškemu sistemu.

Predplačniški paketi so izjemno privlačni zaradi subvencionirane cene telefonskih aparatov. Ti so ponavadi dvakrat do trikrat cenejši kot tisti v redni prodaji. Edina razlika je, da jih mobilni operaterji "zaklenejo", tako da delujejo zgolj na njihove SIM-kartice, za kartice ostalih operaterjev pa so neuporabni. Toda ta zaščita je bolj ali manj simbolična. Sočasno z zaklenjenimi aparati so se pojavili oglasi številnih mojstrov, ki so ponujali odklepanje čisto vseh vrst aparatov. Potrebna je bila le oborožitev s primerni kabli, ki omogočajo priklop mobilnega telefona na računalnik, in s primernim programom, ki ga je moč sneti z interneta. Odklepanje mobilnih aparatov, ki ni kaznivo dejanje, zaračunavajo od 1500 tolarjev dalje. Edino, kar se uporabniku takšnega aparata pripeti, je izguba garancije.

Simobil je s svojimi predplačniškimi aparati prišel na tržišče kar nekaj časa za Mobitelom. Aparati, ki jih je ponujal, pa so precej popestrili tržišče, saj so se v paketih znašli aparati drugih znamk, kot jih je ponujal Mobitel, denimo Nokia. Nakup teh aparatov je bil cenejši kot tistih v normalni prodaji, z dodatkom nekaj tisočakov za "odklep" aparata pa je postal uporaben tudi na kartico drugega operaterja. O tem, koliko aparatov je bilo odklenjenih in prenesenih v drugo omrežje, mobilni operaterji nimajo podatkov ali pa jih nočejo posredovati. Na ulici pa so se pojavljale govorice, da so bili takšni telefoni zanimivi tudi onkraj meja in so jih kupovali tako Italijani kot Hrvatje. To pa operaterjem prinaša zgolj škodo, saj je cena aparata v paketih morebiti le nekaj višja od nabavne.

Seveda pa je to, da je "napačno" število uporabnikov omrežja res pravi razlog za odlog in nova pogajanja o nakupu, zgolj ena od domnev. Kot kaže, so pravniki in menedžerji Mobilkoma izračunali, da jim odlašanje lahko koristi. Vzrok pa lahko tiči tudi v izgubi, ki jo je lani pridelal Simobil, čeprav so se mu povečali tudi prihodki. Slednjih je bilo 53,5 milijona evrov, izgube pa kar 19,1 milijona evrov. Tudi direktor Mobilkoma Boris Nemšič je na predstavitvi komentiral, da je poslovni rezultat Simobila sicer negativen, vendar je gibanje pozitivno.