nove tehnologije / On-line oplojevanje

Slovenci smo na referendumu sredi junija 2001 s kar 72,36 odstotka glasov zavrnili zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo. Po zakonskih spremembah bi bila med drugim dopuščena oploditev z biomedicinsko pomočjo tudi samskim ženskam. Toda ker je bil okoli zakona in tudi na voliščih veliko bolj angažiran konzervativni del slovenskega življa, je bil ta predlog gladko zavrnjen. Vse skupaj je imelo predznak, da gre tako ali tako za žensko problematiko. Svoj prispevek pa je dala tudi cerkev z ogorčenim nasprotovanjem, češ da sta za vzgojo otroka potrebna oba starša, ne pa samo eden. Oče pač ne more biti le epruveta.

Mnenja o tem, ali se lahko umetno oplojujejo samske ženske in ali lahko istospolni partnerji posvajajo in vzgajajo otroke, se krešejo povsod po svetu. Tudi v veliko bolj liberalnih državah, kot je Slovenija. Konec prejšnjega tedna je v javnost prišla novica, da je v Liverpoolu lezbični par, ki naj bi pričakoval potomca s pomočjo sperme, nabavljene prek interneta. 26-letna Jamie Saphier naj bi predvidoma prvega takšnega e-dojenčka rodila v začetku januarja. Pri nabavi moškega semena ni šlo za kakšno bizarno nakupovanje prek dražbenih spletnih portalov, kot je recimo E-Bay, kjer ljudje prodajo tudi samega sebe. Liverpoolčanki sta bili med prvimi strankami servisa, ki omogoča dostop do storitev, ki jih ponujajo spermske banke tudi samskim ženskam in lezbičnim parom. S pomenljivim imenom - Man Not Included (www.mannotincluded.com). Ustanovljen je bil že lani poleti, takoj pa je doživel velik odziv. Tako medijev kot potencialnih strank. V prvem tednu se je prijavilo kar 5000 moških darovalcev, ki za prodajo svojega semena dobijo 60 funtov (87 evrov). Svoj interes je pokazalo tudi 3000 lezbičnih parov, ki so zgolj za registracijo morali odšteti 80 funtov (116 evrov), izbira darovalca pa velja 400 funtov (582 evrov). Končna cena posredovanj do nosečnosti je Liverpoolčanko stala 750 funtov (1092 evrov) + 80 funtov (116 evrov) za poštne stroške. Ves postopek, ki ga morajo kandidati opraviti, je videti precej preprosto. Kandidatke si izberejo idealnega darovalca, ki ga podvržejo najrazličnejšim testiranjem. Če je vse v redu, počakajo, da pri kandidatki napoči vrhunec plodnega ciklusa in darovalčevo seme v roku pol ure dostavijo na dom. Vključen je seveda tudi posebni pribor za takojšnje vbrizgavanje in navodila za domače "osemenjevanje".

Ustanovitelj Man Not Included John Gonzales je bil po objavi o nosečnosti Liverpoolčanke tarča številnih britanskih in svetovnih medijev. Povedal je, da naj bi Man Not Include oskrbel že 16 lezbičnih parov. Gonzales je svoj sistem darovalcev in iskalcev (poimenoval ga je dvojna slepota) organiziral s pomočjo verige zasebnih klinik, ki so med drugim specializirane za zbiranje sperme. Sistem je izdelan tako, da je popolnoma zakrita identiteta darovalca. Edino, kar lahko naročnica izbere, je rasa, narodnost, višina, teža, barva las, hobiji in življenjsko ozadje in kvalifikacije darovalca. Praktično manjkata le ime in priimek. Gonzales pa je zadevo še dodatno radikaliziral, saj je objavil, da išče tudi gejevske darovalce sperme, ki sicer niso preveč zaželeni. Kljub temu da ima tovrstni on-line servis prek interneta precej neverjeten in dvomljiv prizvok, njegov ustanovitelj zagotavlja, da je vsa sperma darovalcev testirana na vse najbolj žgoče bolezni. Naročnikom, ki si želijo dodatne teste, pa naj bi omogočal tudi zamrznitev sperme in shranitev te v eni izmed partnerskih klinik.

Gonzales svojo idejo opravičuje z dejstvom, da so bile samske ženske in lezbijke skoraj vedno zavrnjene pri prošnjah za umetno oploditev. Že sama medijska predstavitev Man Not Included je bila tarča velikih kritik, predvsem iz britanskih konzervativnih in cerkvenih krogov. Obtožbe, češ da gre za razdor družine kot osnovne celice družbe, da sta za vzgojo otrok potrebna dva starša ..., je Gonzales zavračal z dejstvom, da je vseeno, ali vzgajata otroka dve ženski ali moški in ženska. Važno je, da skrbijo zanj in ga imajo radi. Poleg tega pa je opozoril, da ima Velika Britanija tako ali tako več problemov z izjemno velikim številom nosečnosti pri mladoletnicah. Britanski nadzorni organ The Human Fertility and Embriology Authority pa je na pozive, naj posreduje, odgovarjal, da gre za trgovanje s svežo spermo, kar ne sodi pod njegovo okrilje. Veliko zanimanja iz tujine je Man Not Included vzpodbudilo, da bodo tovrstne servise letos avgusta odprli v Nemčiji, septembra na Nizozemskem ter kmalu tudi v veliko bolj konzervativnih Španiji in Italiji. V nizozemskem primeru je tamkajšnji minister za zdravstvo poudaril, da ni ovir za vzpostavitev takšne on-line spermske banke. Gonzalesova ideja se bo po morebitnem uspehu razpasla tudi v drugih državah, še posebej, ker je ves proces precej preprost. Vrata niso zaprta tudi heteroseksualnim parom kot darovalcem. Gonzales namreč jamči popolno anonimnost darovalca, kar pri klasičnih bankah sperme ni čisto zagotovljeno. Še posebej, ker imajo v nekaterih državah otroci, ki so bili spočeti z umetno oploditvijo, po zakonu pravico izvedeti, kdo je njihov biološki oče.

povezava