šport / Ragbi religija

V Avstraliji se je pred desetimi dnevi končalo svetovni prvenstvo v ragbiju, pokal najboljšega pa se je prvič v zgodovini preselil na severno poloblo oziroma v vitrine angleške ragbijske reprezentance. Na svetovnih prvenstvih so prej dominirale reprezentance Nove Zelandije, Avstralije in Južne Afrike. Svetovno ragbijsko prvenstvo je organizirano podobno kot nogometno, saj se dogaja vsaka štiri leta. S svetovnim nogometnim prvenstvom si je ragbi podoben tudi po številu gledalcev. Tekme v Avstraliji si je ogledalo več kot 1,800.000 gledalcev (na nekaj tekmah je bilo več kot 80.000 gledalcev, 100.000 navijačev pa je priromalo v Avstralijo iz vseh koncev sveta). Kljub temu da je ragbi precej možat šport, pa so bili angleški fani v nasprotju z nogometnimi precej mirni, saj avstralski policisti niso zaprli niti enega. O trenutni naši in svetovni ragbijski sceni smo se pogovarjali z Juretom Mahkoto, selektorjem slovenske reprezentance, ki trenutno domuje v 2. B evropski skupini, na svetovni lestvici pa je izmed stotnije držav na 45. mestu.

Anglija je postala prva reprezentanca severne poloble, ki je osvojila naslov svetovnega prvaka v ragbiju. Prej so dominirale Avstralija, Nova Zelandija in Južna Afrika. Se vam zdi zmaga Angležev presenetljiva, kljub temu da so bili pred prvenstvom prvi na svetovni rang lestvici?

Angleži so imeli vlogo favoritov, toda vsi so jih gledali malo z zadržkom. Igrajo precej staromoden ragbi. Mogoče se to zdi malo grdo rečeno, toda njihov sistem igre je drugačen od drugih. Njihov ragbi ni ravno dolgočasen, toda zelo trd in predvidljiv. Novozelandci so na drugi strani recimo zelo nepredvidljivi. Nikoli ne veš, ali bo šel igralec na levo ali na desno. Francozi igrajo podobno. Lahko odigrajo zelo dobro tekmo, imajo pa tudi številne padce. Angleži konstantno gradijo svojo igro od prve minute. V tej igri so specialisti. Ne bi ravno rekel, da ubijajo igro, toda za vse reprezentance so velik izziv, da jih premagajo. Letos na SP to nobenemu ni uspelo. Igro gradijo na Johnnyju Wilkinsonu. On je eden izmed tistih igralcev, ki se najbolj izkažejo v najtežjih trenutkih. Čeprav obstajajo šale, da je igralec, ki nikoli ne vidi "scora", zelo vsestranski igralec. Res pa je, da vsak dan trenira brcanje žoge po šest ur na dan. Poleg ostalega treninga.

Kaj pa ostale evropske reprezentance? Koliko so napredovale v primerjavi z reprezentancami južne poloble?

Na letošnjem svetovnem prvenstvu se je prvič zgodilo, da ni bilo velikih presenečenj. V četrtfinale se je uvrstilo osem najboljših reprezentanc na svetu. Čeprav tudi Samoi, Argentini in Italiji ni manjkalo veliko, da se uvrstijo med osem najboljših.

Avstralci kot branilci naslova svetovnih prvakov in domačini prvenstva so bili najbrž vseeno razočarani po porazu v finalu.

Avstralci so pred prvenstvom doma v pokalu treh narodov izgubili tako z Novo Zelandijo kot Južno Afriko. Na drugi strani pa lahko imaš svoj dan ali ga nimaš. V ragbiju je razlika v rezultatu lahko precej očitna, kljub temu da je kakovostna razlika med moštvoma majhna. Moštvi sta lahko enakovredni, na koncu pa je 25 točk razlike. V nogometu pomeni razlika petih golov, da je neko moštvo povozilo drugo. V ragbiju pa ni tako. V tekmovanju Super 12 se je lanski polfinale končal s 96 : 19. Kljub temu da sta bili obe moštvi zelo kvalitetni.

V ragbiju je dolgo časa dominirala Nova Zelandija. All Blacksi so veljali za neprekosljive mojstre ragbija. Toda v zadnjih nekaj letih so jim vsaj štiri reprezentance enakovredne ali celo boljše od njih. Kaj se dogaja z Novo Zelandijo?

Nova Zelandija in Wales veljata za najbolj ragbijski območji na svetu. V Walesu je sicer zaradi uspehov reprezentance prišel na površje tudi nogomet. V Novi Zelandiji cela nacija diha z ragbijsko reprezentanco in mediji vso zadevo še bolj napihujejo, češ, vse razen prvega mesta je razočaranje. Realnost pa je malce drugačna. Nova Zelandija je bila pred dvajsetimi leti res razred zase. Toda ko je prišel denar, so se razmerja spremenila. Od leta 1995, ko je ragbi postal profesionalen šport, se je igra začela precej razvijati. Več se igra na moč, veliko več se trenira. Mogoče je ragbi v zadnjih letih res izgubil malo romantike. Sedaj imajo vsi centri v liniji okrog 100 kg, obrambe so zelo močne, praktično neprebojne.

Koliko pa je zgornja starostna meja pri ragbiju?

Odvisno od igralne pozicije. Angleži veljajo za ekipo starčkov. Več kot polovica jih je starejših od 30 let. Zdi se mi, da se telo pri sedanjem načinu igranja hitreje iztroši. Irski kapetan Keith Wood, ki je star 32 let, je izjavil, da glava hoče še igrati, telo pa naporov, ki jih prinaša sodobni ragbi, ne zmore več. Ne gre samo za poškodbe in udarce, temveč je tu tudi stil igranja.

Včasih je bil rugby union (verzija, po kateri se igra svetovno prvenstvo) amaterski, rugby league pa je bil profesionalni. V čem je razlika?

Osnovna razlika je v načinu igre. V league se igra prekine, ko pade žoga na tla, outi se skoraj ne izvajajo ...Gre za surovo osvajanje prostora. League je nekje, če bi rekel nekoliko laično, med ragbijem in ameriškim nogometom. Žoga se podaja nazaj, imajo pa šest napadov, podobno kot pri ameriškem nogometu. Igra se v Angliji, Franciji, Novi Zelandiji. V Avstraliji je recimo popularnost obeh verzij približno enaka. Veliko igralcev pa se je vrnilo iz leaguea v union, odkar je tudi ta profesionalen.

Zelo popularna verzija ragbija je tudi rugby 7, ki je precej hitrejši in ga igra le sedem igralcev.

Včasih so sedmico igrali na koncu sezone. Ni toliko kontaktov, žoga je več v rokah ... Sedaj pa imaš specialiste za sedmico in specialiste za rugby 15. Sedmica je postala zelo atraktivna. Če bo ragbi postal olimpijski šport, bodo zagotovo igrali rugby 7. Ragbi s petnajstimi igralci traja predolgo. Prvenstvo v Avstraliji je trajalo kar 45 dni. Kar pa je predolgo za olimpijado. Pri rugby 7 pa lahko odigraš kar tri tekme v enem dnevu. Igra traja le dvakrat po 7 minut.

Omenili ste, da letos na SP ni bilo nobenih presenečenj. Najboljše reprezentance so osvojile prva mesta. Razred zase so Angleži, Avstralci, Novozelandci, Francozi in Južnoafričani. Malo za njimi so Wales, Irska, Škotska ...Ali ima sploh katera nižje rangiranih reprezentanc možnost, da bi postala enakovredna najboljšim?

Irci ali Valižani lahko še kdaj kaj naredijo. Italijani so malo slabši. Drugi razred pa nekako sestavljajo Argentina, ki bi bila morebiti celo boljša od Italije, ter Samoa, Fidži in Tonga. Ragbi sicer postaja vse bolj izenačen. Treningi in priprave so podobne, vsi veliko vlagajo v šport. Wales je izdelal povsem novo strukturo in upa, da bo imel vrhunsko ekipo čez štiri, pet let. Nič se ne more zgoditi čez noč. V ragbiju potrebuješ za razvoj igralca minimalno osem do deset let. Ni samo trening, ta je osnova, talent je vedno bolj pomemben.

Samoa, Fidži in Tonga so majhne otoške države z malo prebivalci. Kako dobijo dovolj kadra?

Ragbi je tam v bistvu edini šport. Pred leti so na Fidžiju igralci ragbija celo igrali kvalifikacije za svetovno prvenstvo v nogometu z Avstralijo. Nogometne reprezentance niso imeli in ragbisti so se javili, da bodo oni odigrali tekmo. Češ, saj je igrišče podobno kot pri ragbiju. Igrati so hoteli kar v ragbijski opremi. Kopačke so morali zamenjati, drese pa so kar obdržali. Na koncu so izgubili več kot 20 : 0.

Ragbijska zveza je zelo stroga pri tujcih. Reprezentance praktično ne morejo kupovati tujih igralcev. Recimo, da bi Japonska kupila nekaj Novozelandcev ...

V ragbiju še vedno velja, da ne smeš igrati za drugo reprezentanco, če si igral za katerokoli reprezentanco na članski ravni. Izpolniti pa moraš še enega od naslednjih pogojev: da si rojen v državi, za katero želiš nastopati, da so tvoji starši rojeni v državi, za katero želiš nastopati, ali da imaš v tej državi stalno bivališče neprekinjeno vsaj tri leta. Velika afera je izbruhnila pred prvenstvom. Rusija bi morala igrati kvalifikacije za svetovno prvenstvo. Za njo pa so igrali tudi trije Južnoafričani, ki niso imeli urejenih vseh dokumentov. Ruse so diskvalificirali in Španci so se uvrstili v nadaljnje kvalifikacije. Potem so igrali s tretjo reprezentanco v Ameriki. Španci pa niso imeli veliko možnosti. Sicer pa imamo Slovenci tudi dva tujca, brata Thomas iz Walesa. Njuna mama je rojena v Sloveniji.

Pa sta veliko boljša od naših igralcev?

Sta. Vendar je sedanja reprezentanca glede na to, kako malo je igralcev pri nas in kako malo je podpore, kar kvalitetna. Skupaj so že precej časa in igrajo dober ragbi. Škoda, da ni več kvalitetnih tekem. Mogoče bo po vrnitvi Interlige, kjer igrajo hrvaški in bosanski klubi, položaj malo boljši.

Koliko je Slovenija slabša od boljših evropskih reprezentanc? Recimo Romunije, Gruzije, ki igrata na svetovnem prvenstvu.

V Romuniji je ragbi v zadnjih letih zelo padel. Šele v zadnjih dveh letih ga skušajo dvigniti na bolj zavidljivo raven. Veliko sodelujejo s Francozi. Romunski igralci so zaradi slabega položaja množično odhajali v tujino. Večinoma v Francijo in se niso več vračali domov. Francija ima sicer največ klubov na svetu. Celo več kot Nova Zelandija. Kam lahko pride Slovenija, je težko vprašanje. V kvalifikacijah za SP ponavadi izpademo v prvem ali drugem krogu. S sedanjo generacijo igralcev bi težko naredili kaj več.

Največji problem v slovenskem ragbiju je pomanjkanje igralcev in strokovnega kadra. Nimamo veliko izobraženih trenerjev. V glavnem so to bivši igralci, ki so se zraven še naučili trenerskega posla in jih to veseli. Prav tako ni nobenega denarja, tako da moramo vsi še zraven hoditi v službo.

Prav tako pa ni veliko interesa po Sloveniji. Vsi trije klubi so v Ljubljani.

Zdaj se ustanavlja klub v Mariboru. Vendar je za uspeh spet potrebna neka tradicija.

Kako pa so recimo uspeli Gruzinci? Ali je ragbi tam zelo popularen?

Tam je precej noro vzdušje. Gruzinci trdijo, da so oni iznašli ragbi in da si ga ni izmislil Anglež Webb Ellis. Gruzija igra v skupini, ki je po kvaliteti takoj za pokalom šestih narodov. Skupaj z Rusi, Romuni, Čehi, Španci in Portugalci. Na derbiju med Gruzijo in Rusijo je bilo kar 80.000 ljudi. Naša skupina, kjer igrajo še Belgija, Hrvaška, Švica in Danska, je nekako optimalna. Če bi se uvrstili v višjo skupino, bi preveč izgubljali. Lahko se sicer celo zgodi, da zaradi zadnjega poraza z Belgijo pademo v skupino nižje. Sicer pa smo recimo v prijateljski tekmi premagali Češko, ki je dvajset mest pred nami na svetovni ragbijski lestvici. A bila je samo ena tekma in še to prijateljska.

Koliko slovenskih igralcev sedaj igra v tujini?

Luka Pleško je bil v Novi Zelandiji tri leta, sedaj pa igra v Walesu. Eden od igralcev je ostal v Novi Zelandiji in se je tam tudi poročil ter prenehal igrati. Na Otoku trenutno igrajo trije igralci, Luka in Jošt Slapničar ter Tit Hočevar.

Kako zanimivi pa so sploh naši igralci za tuje klube?

Sedaj imamo že kar dobre zveze. Pri nas je bil na pripravah eden najboljših valižanskih klubov, Llanelli Scarlets. Pri nas jim je bilo zelo všeč. Trenirali so na ŽAK-u, kjer so imeli na voljo vso primerno infrastrukturo. Poleg tega pa ni bilo nobenega pritiska na njih. Tudi v prihodnje si želijo imeti priprave v Sloveniji.

Kaj pa Italija? Benneton ima v Trevisu velik center, Italiji kot reprezentanci pa vsako leto uspe v pokalu šestih narodov premagati kakšno otoško reprezentanco.

V Italiji klubi kupujejo samo kvaliteto. Poleg tega imajo lahko le dva tuja igralca, zato kupujejo samo kvalitetne, recimo Novozelandce, Južnoafričane ... Mogoče bi lahko naši igralci igrali v nižjih ligah.

Kaj pa Hrvaška? Pred leti so uvozili kar nekaj Novozelandcev, ki pa menda ne igrajo več za hrvaško reprezentanco.

Brez njih so približno tako dobri kot mi. Hrvatje ne vlagajo več toliko denarja. Novozelandci pa so stali precej denarja. Plačevati je bilo treba letalske vozovnice, nastanitev ... pobralo jim je skoraj cel proračun.

Kaj pa potomci naših izseljencev v Avstraliji ali Novi Zelandiji? Ali so tam kakšni zanimivi igralci slovenskih korenin?

Kolikor vem, nimamo tam nobenih igralcev. Najbrž pa bi našli kakšne dobre ragbiste slovenskega rodu v Argentini. Toda vprašanje je, ali ima smisel voziti igralce v Slovenijo. Brata Thomas pa imata recimo ambicije igrati za Slovenijo. Stara sta 29 in 31 let. Eden od njiju je celo igral za valižansko reprezentanco do 19. leta. Njuna mama je zelo ponosna na njiju, poleg tega pa te tudi na otoku zelo cenijo, če si reprezentant katerekoli reprezentance.

Kako perspektiven pa je slovenski pomladek?

Imamo zelo dobro ekipo do 15 let, uspeh pa je odvisen od tega, ali bodo še naprej ostali skupaj.

Pri koliko letih pa se sicer začnejo treningi ragbija? Koliko so pomembne telesne predispozije?

Pri nas to ni ravno pomembno, trenirati lahko začneš tudi šele pri dvajsetih letih. Še posebno, če si se prej ukvarjal s kakšnim drugim športom. Sicer pa imamo v načrtu, da bi začeli pri generaciji sedmega in osmega razreda osnovne šole. Nižje ne. Kar pa se tiče telesnih predispozicij, so igralci ragbija tako ali tako različne velikosti in teže. Ojačaš pa se s treningom. Z voljo in željo se lahko daleč pride.