nove tehnologije / Zmeda s potnimi listi

Ameriška administracija je objavila, da bo od 30. septembra vsem potnikom iz držav, ki za vstop v ZDA ne potrebujejo vizuma (gre za tako imenovani Visa Waiver Program, v katerega je med 27 državami vključena tudi Slovenija), jemala prstne odtise in jih digitalno fotografirala. Postopek, ki sodi v program US-VISIT, je sedaj obvezen zgolj za ljudi iz držav, za katere ZDA zahtevajo vstopne vizume. Po besedah ameriških oblastnikov je postopek neboleč, čist in ekspresno hiter, trajal naj bi le četrt minute. Toda resničnost je menda precej drugačna, saj so obmejni postopki dokaj zamudni. Nova poteza ameriške administracije, ki je najbolj šokirala in prizadela največje politične zaveznike ZDA, kot sta Velika Britanija in Avstralija, je pravzaprav zelo velikodušna. Zakaj velikodušna? Po dogodkih 11. septembra in po ustanovitvi ministrstva za domovinsko varnost so ZDA sprejele številne ukrepe za obrambo domovine pred zahrbtnimi in podlimi teroristi. Eden izmed teh ukrepov iz leta 2002 je bil, da bodo morale države, katerih državljani za vstop v ZDA ne potrebujejo vizumov, najprej uvesti potne liste, ki so strojno čitljivi, do letošnjega 24. oktobra pa potne liste, opremljene z biometričnimi podatki o lastniku dokumenta. Scenarij ameriških oblasti je splaval po vodi, saj nobena izmed držav iz programa Visa Waiver še ni začela uvajati biometričnih potnih listov in jih tudi ne namerava do datuma, ki so ga predpisale ZDA. Prav tako sploh še ni znano, katere biometrične lastnosti naj bi bile v potnih listih zapisane. Busheva administracija je zato kongres prosila, naj za dve leti podaljša rok za uvedbo biometričnih potnih listov. Če bodo kongresniki ostali neomajni in ne bodo pokazali razumevanja za težave Busheve vlade, bodo morali tudi državljani držav izbrank prositi za ameriške vstopne vizume. Jemanje prstnih odtisov in fotografiranje pa naj bi bila nekakšen kompromis namesto odloga uvedbe biometričnih potnih listov.

Takšni potni listi in njihova dokončna podoba ter uvedba teh dokumentov povzročajo precej težav in sprožajo polemike. Globalno uvajanje bi bilo bržčas bolj premišljeno in dolgoročnejše, če ne bi bilo pritiskov ameriške administracije. Kaj naj bi bilo zapisano v biometričnih potnih listih, še ni čisto jasno. Nalogo standardizacije je prevzela Mednarodna organizacija za civilno letalstvo ICAO. Že lani je predlagala, naj bi bili biometrični potni listi opremljeni s čipnimi pametnimi karticami. Podatke naj bi bilo mogoče odčitavati tudi brezkontaktno, zgolj z radijskim signalom. Na karticah naj bi bile med biometričnimi lastnostmi sprva zapisane zgolj obrazne značilnosti. Prstni odtisi ali značilnosti človekove zenice naj bi prišle v rabo šele v prihodnosti. EU je že napovedala, da bo od svojih članic zahtevala, da potne liste že ob uvedbi opremijo tudi z elektronskimi prstnimi odtisi, hkrati pa predlaga pametne kartice z večjo spominsko zmogljivostjo, namesto 32 Kb vsaj 64 Kb, saj bi bilo tako mogoče zapisati več podatkov o lastniku potnega lista. ICAO je o tej problematiki razpravljala konec marca. Po sprejetih sklepih bi morale vse države na svetu do leta 2010 uvesti strojno čitljive potne liste. Do leta 2015 naj bi zaživela globalna podatkovna baza pod pokroviteljstvom organizacije ICAO, v kateri naj bi bili shranjeni poimenski seznami in biometrični podatki vseh imetnikov potnih listov. Večji odziv svetovnih medijev kot dogovarjanje o standardih je imelo odprto pismo, ki so ga organizaciji ICAO poslala številna svetovna združenja za varstvo človekovih pravic, svoboščin in zasebnosti. V njem so izraženi pomisleki glede lokalnih in globalnih baz podatkov, saj bi bile tako mogoče številne zlorabe ali celo hekerski vdori. Hkrati bi baze lahko postale nekakšen nadzornik v slogu Velikega brata, ker bi uporabniki prihajali do podatkov, kam je recimo kak človek odpotoval, kje je ... ZDA bodo lahko recimo zahtevale podatke o slehernem obiskovalcu, toda vprašanje je, ali jih bodo potem zavrgle ali shranile kar v svoje arhive. Uporaba brezkontaktnih pametnih kartic, berljivih z radijskimi valovi, naj bi prav tako omogočala plejado zlorab. Zapisane biometrične podatke bi lahko bral vsak, ki bi bil opremljen s primernim čitalnikom, celo na daljavo. Tako bi podatke o človeku, ki bi imel pri sebi potni list, lahko zbirali recimo marketingarji, najrazličnejši organi ne ravno demokratičnih režimov ali pa tatovi identitet. Precej pomislekov je tudi glede uporabe obraznih značilnosti kot biometričnega podatka o posamezniku. Obrazne značilnosti so po mnenju borcev za svoboščine in zasebnost precej nezanesljivo sredstvo identifikacije. Po njihovem bo to lahko povzročalo mučne dogodke in kaotične položaje, saj bodo nastajale sistemske napake pri prepoznavanju posameznika ali se bodo dogajale celo zamenjave oseb. Ameriške oblasti naj bi bile pri preskusu zapisanih obraznih značilnosti in sveže posnete digitalne fotografije ugotovile, da je sistem dokaj nezanesljiv. V kar 5 odstotkih njihov testni sistem ni prepoznal osebe, v odstotku poskusov pa je prišlo celo do napačne identifikacije osebe.

Kar se tiče Slovenije in uvedbe potnih listov z biometričnimi podatki o lastniku, bomo morali počakati na odločitve EU. Slovenija bo, ko bo članica EU, odvisna od tega, kaj si bo izmislila in sprejela Evropska komisija. Ta se glede ameriškega vstopnega sistema in uvedbe biometričnih potnih listov vztrajno pogaja z ameriško administracijo. Glede slikanja in jemanja prstnih odtisov pa bi morala sprejeti podobne protiukrepe za ameriške državljane. Za zdaj so jih uvedli le Brazilci. Ameriška državljana, ki sta se pri obveznem slikanju pačila, so Brazilci pošteno oglobili in jima za nekaj časa odpovedali gostoljubje.