eu / Delovne počitnice

Simona Kemperle je po končanem študiju sprva nameravala potovati, potem pa je po naključju na Medicinski konferenci Rdečega križa v Budimpešti izvedela za EVS - European voluntary service. Ker je fakulteto končala v roku in si ni želela takoj v službo, se je odločila, da namesto navadnega potovanja izbere ugodnejšo možnost, ki ti v zameno za prostovoljno delo omogoča odkrivanje novih dežel in spoznavanje drugih kultur. Čas in energijo je vložila v projekt, ki koristi lokalni skupnosti, pri tem pa v zameno dobila možnost preizkusiti svoje sposobnosti in si pridobiti kulturni in družbeni kapital.

Program Mladina je program Evropskih skupnosti, ki podpira mednarodno sodelovanje mladih z namenom, da so udeleženi pri oblikovanju Evrope in krepitvi evropske zavesti pri vseh prebivalcih, še posebej pa med mladimi. Skupaj s programoma Sokrates in Leonardo da Vinci sestavlja trojček programov s področja izobraževanja in usposabljanja mladine.

Simona se je kot prostovoljka različnih taborov začela udeleževati že zelo zgodaj, najbrž predvsem zato, ker je študirala socialno delo. Najprej je hotela v Anglijo, a je zaradi prezasedenosti mest morala čakati pol leta. Na počitnicah v Grčiji pa je ugotovila, da je Sredozemlje svet, ki bi ga prav tako rada spoznala. Začela je iskati projekte v Grčiji, Italiji in na Portugalskem in nazadnje dobila mesto v Grčiji. Tam je preživela pol leta. V Korintu ne govorijo vsi angleško, zato je bila komunikacija lažja po tečaju grščine, ko se je znala sporazumeti o osnovnih stvareh. Ko se je navadila na njihov način življenja, na ljudi in vročino, ji je postalo prijetno. Delala je z bolniki z anemijo, poleg nje so pri tem sodelovali še trije prostovoljci. Z otroki so se igrali, starejšim pacientom pa so stregli hrano, z njimi klepetali in gledali TV. "Prve tri mesece sem delala in živela s prostovoljko Noro iz Nemčije, s Tessi iz Luxemburga in s Hajmejem iz Španije. Kasneje pa z Rebecco iz Španije in Kari iz Estonije. V naši gostiteljski organizaciji je bilo okoli 20 prostovoljcev iz vse Evrope. Z Ano Paulo iz Portugalske, s katero sem preživela največ časa, sva postali prijateljici. Za novo leto sem jo šla tudi obiskat." V sklopu delovnega časa sta jim pripadala dva dneva dopusta na mesec. Preživeli so jih na plažah in potovanjih po vsej Grčiji, na katerih so obiskovali druge prostovoljce.

V Slovenijo

Program Mladina temelji na spoznanju, da je projekt oblikovanja Evrope v marsičem odvisen od medsebojnega poznavanja njenih prebivalcev in razumevanja različnosti evropskih narodov. Projekti temeljijo na dejavni vlogi mladih pri pripravi in izvedbi, mladi pa s svojim sodelovanjem prispevajo k širjenju znanj in sposobnosti udeležencev prek neformalnega izobraževanja in usposabljanja. Večinoma je program namenjen mladim med 15. in 25. letom, prijavitelji pa so lahko vse pravne osebe - društva, javni in zasebni zavodi -, ki s svojo dejavnostjo niso usmerjene k ustvarjanju dobička.

Januarja sta Slovenijo obiskala Fabrice Labesa iz Marseilla in Alessia Casotto iz Ogleja v Italiji. Alessia se je med prostovoljce prijavila, ker je želela delati v kateri od služb EU, zato se ji je zdelo, da bi ji bilo sodelovanje v EVS-ju lahko v pomoč pri začetkih na tem področju. V bližini tržaške fakultete, kjer je diplomirala iz medkulturnih študij, je bila evropska infotočka. Tam je dobila vse informacije v zvezi s prostovoljstvom in se po koncu študija odločila spoznati stvari v praksi. Za Slovenijo se je odločila tudi zaradi tega, ker je bila ena njenih šolskih tem povezava med Italijo in nekdanjimi jugoslovanskimi republikami. "Najprej sem hodila na tečaj slovenščine, ker sem se hotela naučiti jezika. Čudno se mi zdi, da sem iz kraja, ki je zelo blizu meje, pa tam skoraj nihče, razen pripadnikov manjšine, ne govori slovensko. Tako sem imela sprva težave s sporazumevanjem, saj moja angleščina ni ne vem kako dobra, ko sem prišla, pa ni bilo z njo nič." Počutila se je osamljeno in se je bala, da bo tako vse leto, vendar ji gre po petih mesecih vsak dan bolje. Čeprav se najde skupen jezik za komunikacijo, se ji zdi težko navaditi se na drugačen način razmišljanja.

Drugačnega mnenja je Fabrice iz Francije. Zanimivo se mu zdi znajti se v položaju, ko se ljudje pogovarjajo v slovenskem jeziku, ki ga še ne obvlada najbolje. Ob tem se sprašuje, kaj ljudje razmišljajo, ko se pogovarjajo, potem pa, ko z njimi spregovori v angleščini, ugotovi, da bistvene razlike ni. Tako kot Alessia živi v Ljubljani že od začetka leta, obiskuje pa tudi podeželje, nad katerim je zelo navdušen. "Na primer, če se izgubiš in vprašaš za pot, te tja odpeljejo in uživajo, ko ti pomagajo. Spraševal sem ljudi vseh starosti, med njimi jih večina govori angleško in vsi te poslušajo z nasmehom. Pri nas ni tako. V Franciji, če ne govoriš francosko, ne boš deležen pomoči, in čeprav nekateri znajo angleško, nimajo časa, da bi ga izgubljali s tabo. Če jih kaj vprašaš, mislijo, da jim hočeš kaj prodati ali jih okrasti."

Alessii se zdi življenje v tuji državi predvsem zanimivo. Pravi, da se za spremembo znajdeš na drugi strani. "Doma srečujem veliko tujcev, sedaj pa sem v obrnjeni situaciji, kjer lahko opazujem odzive ljudi in s tem na neki način sebe, ko sem doma." Sprememba zanjo je tudi živeti v mestu, ki sicer ni prav veliko, je pa precej večje od Ogleja s 3000 prebivalci. Oba s Fabriceem sodelujeta pri projektu Mladinskega kluba Menza pri koritu na Metelkovi, kjer delata večinoma v baru in med koncerti in prireditvami pri vstopu. Konec maja je Alessia skupaj s prostovoljko iz Avstrije, Daniello, pripravila dvodnevni festival Young artists, na katerem so se predstavili mladi umetniki.

Fabrice je prvič prišel v Slovenijo nastopat kot glasbenik. Je izšolan izvajalec kubanske salse, ki jo igra na konga bobnih. Med prvim obiskom se je seznanil z EVS-jem in z možnostjo živeti nekaj časa v drugi deželi ter tako spoznati drugačen način življenja. Odkar biva v Sloveniji, je navezal stike s številnimi glasbeniki in z njim zdaj sodeluje. Po koncu projekta bo verjetno nekaj časa ostal, saj se v Sloveniji zelo dobro počuti.

Namen programa Mladina Evropske prostovoljne službe je zvečati zaposljivost mladih in jim omogočiti, da pokažejo svojo solidarnost z drugimi ljudmi. EVS podpira razvoj lokalnih skupnosti, spodbuja nova partnerstva ter sodelovanje in izmenjavo izkušenj med sodelujočimi. Fabrice v sklopu svojega prostovoljnega dela - to je poučevanje igranja na konge - začenja kariero glasbenika. V življenju si želi veliko igrati, a s tem se je težko preživljati. Vsak, ki opravi prostovoljno delo, lahko dobi od EU nekaj denarja za izvedbo lastnega projekta, in v njegovem načrtu so bobnarski tečaji. "Za povezovanje evropskih narodov so potrebne institucije, vendar verjamem, da lahko majhni koraki na ravni medosebnega sodelovanja naredijo veliko za graditev Evrope," meni Alessia.

Jeziki

Projekt EVS, ki je namenjen mladim z manj možnostmi, omogoča mlademu človeku, da postane gost v drugi državi za tri do dvanajst mesecev. Prostovoljno opravljanje del in nalog poteka na področju varstva okolja, umetnosti in kulture, dejavnosti z otroki, mladimi ali ostarelimi, kulturne in zgodovinske dediščine ter športnih in drugih prostočasnih dejavnosti. Prostovoljci za svoje delo ne dobijo plačila, vendar to ne pomeni, da program Mladina ne pokrije potnih stroškov, nastanitve, prehrane in žepnine.

Primož Barle iz Ljubljane si je izbral sever Evrope, ker so mu všeč tamkajšnji jeziki in kultura. Pol leta je preživel na Danskem, stanoval je na podeželju pri starejšem paru, čez dan pa delal v otroškem vrtcu. Projekt, ki ga je zanimal, je našel pri pošiljateljski organizaciji Tin Ljubljana. V tujem okolju se je znašel prav dobro, čeprav se je pred prihodom naučil le nekaj besed danščine. Na spoznavnem srečanju prostovoljcev na začetku obiska so imeli tudi delavnico na temo filozofije in na koncu simboličen izpit iz poznavanja znamenitega danskega filozofa Kierkegaarda. Iz navade in radovednosti se je na izpit pripravil, potem pa so od njega zahtevali samo črkovanje filozofovega priimka, kar ni težko. Na splošno je imel z ljudmi pozitivne izkušnje in z nekaterimi ima še vedno stike.

V zvezi z mladimi je na Danskem, podobno kot drugod v Evropi, aktualna tema pitje alkohola. Starejše moti, da mladi radi pijejo, in ravno tako kot pri nas tam zvečer ni mogoče kupiti alkohola, razen v lokalih, kjer je precej drag. Alkoholne napitke si mladi kupijo pred deveto uro zvečer v trgovinah in za seboj v parkih pustijo na kupe steklenine. Večina steklenic je povratnih, kar za mimoidoče, predvsem otroke, pomeni možnost hitrega zaslužka, hkrati pa se prihrani pri komunalnih storitvah. Brez denarja so v glavnem tudi študentje, vendar imajo zadovoljene vse osnovne potrebe. Poleg tega imajo razne sklade, ki jim omogočijo vpise v šole. "Znano je tudi, da se študentje, ko se vpišejo na faks, odselijo od doma, pa čeprav gredo samo dvesto metrov stran. Ko so na faksu, se prijavijo za odkup stanovanja na lizing. Ko sem jim povedal, da pri petindvajsetih še vedno živim doma, so se vsi čudili."

Na Danskem je prav zdaj tudi Marjeta Kusterle, ki je, medtem ko čaka na novo študijsko leto, želela narediti kaj koristnega in poučnega. "Prispela sem sredi februarja, ko je bila tu še prava zima, in ostajam do septembra, to pomeni, da bom preživela lepo, blago poletje z dolgimi dnevi in nekajurnimi nočmi." Kot prostovoljka dela v Bornekulturstedetu, ki je po funkciji mladinski klub in stoji v delu mesta, kjer je veliko priseljencev. Otroci in mladi po pouku preživijo tam nekaj ur, medtem ko čakajo na starše. Marjetina naloga je, da se skupaj z njimi kratkočasi in igra razne igre, skupaj slikajo, kuhajo, poležavajo v parku ali igrajo košarko in nogomet. "Ravno zdaj se je začel nov projekt z naslovom “City of words”, v okviru katerega smo staro prikolico za kampiranje preuredili v potujočo pripovedovalnico zgodb. Potovali bomo po Koebenhavnu in radovednim mulcem pripovedovali zgodbice."

Načeloma znanje jezika države, iz katere je gostiteljska organizacija, ni pogoj, saj ti mora organizacija ponuditi možnost učenja jezika, kar je eden od namenov mladinske izmenjave - spoznavanje drugih narodov in kultur, k čemer spada tudi spoznavanje jezika.

Suzana Levstek, študentka angleščine, je del žepnine, ki jo je dobivala v Madridu, porabila za dodatni tečaj španskega jezika. "Dobila sem 150 evrov za hrano na mesec in 150 evrov žepnine, stanovala pa sem pri neki gospe." Delala je z dekletoma iz Italije in Francije ter fantoma iz Madžarske in Nizozemske. Kot tujka je v Španiji spoznala bolj malo Špancev, razen posameznih znancev, prijatelji so bili večinoma tujci. "Po mojem je tako: ker biti tujec ni preveč prijeten občutek, sem se najbrž podzavestno družila s tistimi, ki so bili v enakem položaju kot jaz, prav tako tujci." Tako je bilo tudi zaradi dela in skupnega prostega časa, med katerim so lahko skupaj odšli na izlet, medtem ko se jim je kdo iz Madrida zaradi šole ali službe težje priključil. "V pol leta ti pripada deset dni dopusta in med tem smo enkrat potovali z avtoštopom do Portugalske, drugič pa smo najeli avto in obiskali južno Španijo."