nogomet / Hit nogometnega poletja

V sredo se v Novi Gorici obeta eden največji nogometnih spektaklov v zadnjem času. V zadnjem dejanju boja za prestižno ligo prvakov se bodo domači srečali z velikim Monacom. Gostje so lani osvojili drugo mesto v Evropi, potem ko so v finalu, v tekmi, polni sumljivo dosojenih ofsajdov, izgubili s Portom. V rdeče-beli ekipi so imeli v prejšnji sezoni najpomembnejšo vlogo mali Ludovic Guily, Španec Fernando Morientes in Hrvat Dado Pršo. Guily je letos odšel k Barceloni, Morientes se je vrnil v svoj matični Real iz Madrida, ki ga je tako nesrečno posodil Monacu, tretji, Pršo, rabelj slovenske reprezentance, pa je podpisal za Rangerse iz Glasgowa. Od primerljivih zamenjav so pri Monacu pravzaprav dobili le enega, to je Urugvajec Ernesto Javier Chevanton, ki je doslej igral za Lecce, nekaj časa tudi s Sebastijanom Cimerotičem. Urugvajec, ki je bil eden najboljših strelcev v Italiji, je Monaco stal kar 10 milijonov evrov, kar je praktično 10-krat več, kot je letni proračun Hita Gorice. Kljub "oslabljenemu" Monacu je povsem jasno, da v tekmah, ki bosta sledili v naslednjih 14 dneh, Gorica nima veliko možnosti. Trener Monaca je Didier Deschamps, legendarni vezist francoske reprezentance in človek, ki mu v veliki meri pripisujejo lanske velike uspehe knežjega kluba. Za Francoze Gorica tudi ne bo več tako veliko presenečenje, potem ko so povozili Dance tako, kot jih ni še nobena ekipa v zgodovini.

Monačani so po žrebanju v Nyonu Goričane zignorirali in se z Danci že dogovorili vse potrebno glede TV-pravic in terminov obeh tekem. Tako je bila zmaga Hita Gorice v Koebenhavnu velik šok tudi za upravo Monaca, ne samo za šefe pivovarne Carlsberga, ki so pokrovitelji največjega goriškega skalpa. Sicer pa je bila, roko na srce, izredna igra Goričanov presenečenje celo za njih same. Na tekmo tako niti ni potoval reprezentančni zdravnik Vasja Kruh, šele po daljšem premisleku so si sposodili zdravnika pri ajdovskem Primorju. Pa tudi rezervna klop Goričanov na Danskem ni bila povsem polna.

Za Gorico so se po visoki zmagi na Danskem krepko spremenile tudi finančne zadeve. Klub, ki ima razmeroma nizek proračun celo v slovenskem okolju, najboljši igralci zaslužijo okoli 2500 evrov, večina pa manj od 2000 evrov (za primerjavo: lani sta najboljša igralca Olimpije Cimerotič in Rudonja služila okoli ali več kot 10.000 evrov mesečno), se srečuje z evropskim vrhom in zmaga z Monacom bi jim teoretično, ker bi se uvrstili v skupino lige prvakov, prinesla, če malce pokalkuliramo, najmanj 5 milijonov evrov. Po drugi strani pa tudi poraz ne bi smel biti usoden. Morebiten izpad bi uvrstil Hit Gorico v prvo kolo prenovljenega pokala UEFA. Vrtnice bi v tem primeru postale nosilec, kar jim hkrati prinaša lažjega nasprotnika, z malo sreče bi naleteli na Maribor ali celo na ajdovsko Primorje, kar bi pomenilo, da bi imela Slovenija zagotovo svojega predstavnika v novoustanovljeni ligi UEFA. V posameznih skupinah bo namreč po pet klubov, kar seveda pomeni TV-pravice za nove tekme znotraj skupine. In nove prilive denarja.

V petkovi izdaji Sportskih novosti je zagrebški komentator izračunal povprečno starost goriških igralcev in jo ponudil kot model, kako naj se kadruje na tleh bivše Jugoslavije. Prva postava Gorice je imela 24,8 leta, če bi računali še rezervno klop, bi bila številka še nižja. In verjetno je poleg homogenosti ekipe mladost res pomemben dejavnik zmage proti Dancem. Opozoriti je treba, da v zadnjih letih v prvi slovenski mladinski ligi nastopa kar pet ekip iz Primorske (Koper, Izola, Gorica, Bilje in Primorje). V teh nogometnih šolah pa pripravljajo nogometaše, ki so vsaj na takšni ravni, kot so bili včasih tisti iz nogometne šole Olimpije, ki so jo razni poslovneži v zadnjih letih povsem dotolkli. Lestvice najboljših igralcev mladinske lige pa so vse bolj videti kot boj med mariborsko in primorsko nogometno šolo. Razlika je le v tem, da v Gorici - tudi zaradi zahtev sponzorja, da imajo mlajše selekcije svoj žiro račun, kar pomeni, da Hit pokroviteljski denar za mladince nakazuje neposredno njim - praktično ne računajo z nekakšnimi genialnimi nogometaši iz tujine, kar v Mariboru še vedno počnejo.

Kakorkoli že, Goričani bodo s svojimi mladimi silami poskusili odigrati proti Monacu, slovenski selektor pa bi lahko začel razmišljati tudi o najboljšem igralcu tekme v Koebenhavnu, Janiju Šturmu, če ga že drugi Goričani tako težko impresionirajo. Tudi zaradi spoštovanja do tega uspeha, če ne zato, da bi pokazal, da je goriška mladinska šola v zadnjih letih res presegla vsa pričakovanja.

In če se še enkrat vrnem k zagrebškemu komentatorju Antonu Samovojski, ki je sicer napisal članek pod vtisom bolečega poraza Hajduka proti dublinskemu Shelbournu, ki ga je lani Olimpija izločila brez večjih težav: "Crvena Zvezda in Gorica sta v razmerah, ki so zelo podobne hrvaškim, pokazali, kaj se v razmerah, ko je malo denarja, lahko doseže." Primerjava z bivšim svetovnim klubskim prvakom Goričanom gotovo nekaj pomeni.