Antiglobalisti so potencialni teroristi

Mednarodna akcija proti najbolj znanemu antiglobalističnemu mediju Indymedia

Gregor Cerar | Mladina 42 | 24. 10. 2004

Domnevni mednarodni boj proti terorizmu se na trenutke sprevrača v precej ironično farso, saj oznako potencialnih teroristov recimo dobijo tudi neodvisni mediji, ki niso pogodu aktualnim oblastem. Prejšnji četrtek se je začela dokaj nenavadna zgodba, ko je mednarodni neodvisni novičarski portal Indymedia objavil, da naj bi bil FBI v Veliki Britaniji zaplenil diske s strežnikov podružnice ameriškega podjetja Rackspace. Tam je gostovalo dvajset Indymediinih lokalnih novičarskih spletnih strani in njihova globalna radijska postaja. Indymedia je osrednji antiglobalistični mediji, ki so ga ustanovili za poročanje z znamenitih demonstracij na srečanju svetovne trgovinske organizacije WTO v Seattlu leta 1999. Nekateri antiglobalistični aktivisti so hoteli prikazati tudi drugačno plat demonstracij, kot jo prikazujejo navadni mediji. Spletna stran, kjer so objavljali svoje novice, slike in videoposnetke, je hitro dobila posnemovalce po vsem svetu. Tako obstaja že 140 lokalnih novičarskih strani. Slovenija svojega neodvisnega medijskega centra še nima. Ustanovna pobuda je sicer bila, to pa je tudi vse. Za nakup opreme so pač potrebna finančna sredstva.

Zgodba o zaplembi diskov, na katerih je bilo dvajset lokalnih Indymedij - to so bile Idymedie Ambazonije (dežela z nenavadnim imenom je angleško govoreči del Kameruna, ki se je oziroma bi se rad ločil od frankofonskega dela Kameruna; nekoč se je skušal priključiti Nigeriji), Urugvaja, Andore, Poljske, Zahodnega Massachusettsa, Nice, Nantesa, Lilla, Marseilla, Baskije, Liegea, Vzhodne in Zahodne Flandrije, Antwerpna, Beograda, Portugalske, Prage, Galicije, Italije, Brazilije, Velike Britanije, dela Nemčije -, se je razpletala precej zmedeno in po kosih. Glavni vzrok za akcijo FBI-ja na tujem ozemlju naj bi bila zgodba o švicarski tajni policiji, katere umik so pred mesecem zahtevali ameriški zvezni policisti. FBI se je sprva izgovarjal, da sam nima nič proti Indymedii, akcijo pa je izpeljal na podlagi odredbe zveznega tožilstva iz San Antonia, kjer ima glavni sedež podjetje Rackspace. Ameriški tožilec naj bi bil odredbo izdal na zahtevo italijanskih in švicarskih oblasti na podlagi mednarodnega sporazuma o medsebojni pravni pomoči (MLAT). Gre za sporazum med ZDA in EU o izročitvah in medsebojni pravni pomoči. Podpisnice so se obvezale, da bodo sodelovale v boju proti terorizmu, pranju denarja in v primeru ugrabitev. Kritiki sporazuma pa trdijo, da so ZDA s tem dobile veliko več pristojnosti za delovanje znotraj posameznih držav. Prej so jim to navadno onemogočale lokalne zakonodaje.

Podjetje Rackspace se je Indymedii opravičilo s tem, da je pač dolžno poslovati v skladu z veljavno ameriško zakonodajo. Kaj je bil uradni razlog za zaplembo diskov z Indymediinih strežnikov, še vedno ni povsem jasno. Pojavljala so se ugibanja, da so švicarske oblasti zahtevale, naj umaknejo novico, s katero so razkrinkali tajna sodelavca švicarske policije, ki sta se vtihotapila v antiglobalistične vrste med protesti proti zasedanju G8, ki je bilo lani poleti v francoskem Evianu v bližini švicarske Ženeve. Domnevna pripadnika švicarske tajne policije naj bi bila skušala celo izzvati nerede. Antiglobalisti pa so se jim zahvalili in objavili imeni, sliki in naslova obeh policijskih sodelavcev.

Poseg oziroma svojevrstna medijska cenzura nekaterih držav je spodbudila številne proteste, na primer Mednarodnega novinarskega združenja, ki je dejanje označilo za nezaslišan poseg v neodvisen medij, pa nevladnih organizacij, kot sta Novinarji brez meja in Electronic Frontier Foundation, ki skrbi za varovanje svoboščin v kibersvetu ... Zaradi številnih pritiskov se je oglasila italijanska zvezna tožilka iz Bologne Marina Plazzi in pojasnila, da vodi preiskavo proti Indymedii, ker naj bi bila domnevno podpirala terorizem. Indymedia je bila pač precej kritično dejavna po pokolu italijanskih vojakov v iraški Nasiriji. Plazzijeva je še povedala, da je italijansko pravosodno ministrstvo za pomoč poprosilo FBI. V Italiji gonja proti Indymedii traja že nekaj časa, še posebej je trn v peti italijanskim desničarjem. Profašistični nacionalni zavezniki so se razveselili zasega diskov, že prej pa je sedemnajst italijanskih poslancev s podpisi zahtevalo prepoved Indymedie. Povezavo s FBI-jem so priznali tudi Švicarji. Zvezni državni tožilec ženevskega kantona Daniel Zapelli je skopo pojasnil le, da opravljajo preiskavo v zvezi z morebitnim protizakonitim poročanjem o protestih v Evianu.

Neodvisni mediji so sicer v ZDA že nekaj časa deležni nenaklonjene pozornosti oblastnikov. FBI je skušal pridobiti podatke o dostopih na nekatere strežnike v ZDA in na Nizozemskem, CIA pa naj bi bila skupaj s ciprsko vlado letos avgusta sprožila preiskavo proti ciprski podružnici Indymedie in njenemu ustanovitelju. Sedanje ameriške voditelje najbolj jezi poročanje o patriotskem zakonu in o nezanesljivih napravah za elektronske volitve podjetja Diebold, ki naj bi domnevno lahko pripomogle, da bi sedanji ameriški predsednik George Bush dobil še en štiriletni mandat. Diebold je skušal utišati takšne obtožbe, toda v ZDA se je o tem razvnela prava polemika.

In kako se je končala zgodba o zaplenjenih diskih? Podjetje Rackspace je stranke obvestilo, da so dobile nazaj vse diske, jih vrnilo v strežnike in trdilo, da gre za originale. Aktivisti neodvisnih medijskih centrov pa pravijo, da je vse skupaj še vedno precej zavito v meglo in da niso niti prejeli niti videli nobenih uradnih sodnih odločb niti razumljivih pojasnil, zakaj je bila zaplemba potrebna. Sicer pa naj bi razmišljali tudi o pravnem ukrepanju zoper ameriške oblasti, saj je po njihovem šlo za očitno kršitev prvega amandmaja ameriške ustave, ki med drugim varuje svobodo govora.

povezava