romi / Javno obsojanje

"Žalosti me, da vas je tako malo," je občinstvo v novomeški dvorani Kulturnega doma Janeza Trdine nagovoril pevec skupine Šukar, "sploh glede na to, kaj se dogaja ... A z malim se začne ..." Pravzaprav ljudi tisto deževno soboto na shodu Ustavimo nasilje niti ni bilo tako malo. Samo ob preštevanju zasedenih sedežev v dvorani jih je bilo 182, in če bi prišteli še vse nastopajoče, bi bila številka kaj hitro višja od dvesto.

V avli kulturnega doma so ob tej priložnosti stojnice postavili predstavniki najrazličnejših društev: od zaveznikov mehkega pristanka do novomeških upokojencev. Romi so se v oblakih cigaretnega dima pred začetkom prireditve gnetli ob vhodu v stavbo. Pojavile so se maskote večera - uradniško brezhibno oblečeni novomeški podžupan, odgovoren za romsko problematiko, varuh človekovih pravic v mehkem žametu in organizator Rocka Otočec z masivno verigo okrog vratu. "Rock Otočec se že od samega začetka bori proti nasilju, prepovedanim drogam ..." je našteval Franci Kek. In zakaj potem Rock Otočec nima svoje stojnice, recimo med Uradom RS za enake možnosti in Mirovnim inštitutom? "Hm, ker sem Filipu Robarju pomagal predvsem z nasveti, organizatorsko."

Filip Robar Dorin je tisti novomeški režiser in samostojni ustvarjalec, ki je pred skoraj četrt stoletja posnel film Opre Roma (Na noge, Romi), v katerem je prikazal slovensko-romske odnose. Letos je Robar javnosti predstavil nov film Aven čhavora (Pridite, otroci), ki je prikaz današnjega življenja Romov, in skupaj z Društvom za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto nastopil kot pobudnik shoda Ustavimo nasilje. "Prireditev je odgovor na vse pogostejše pojave diskriminacije, nestrpnosti, verbalnega in fizičnega nasilja v Novem mestu, ki so posledica napačnega razumevanja pravice do svobodnega izražanja mnenja," so zapisali v vabilu. "Diskriminacija in nestrpnost se pokažeta kot nasilje, nasilje pa kot zločin, zato se ju moramo naučiti prepoznavati, o njiju odkrito spregovoriti in ju odločno ustaviti, še preden dobita neobvladljive razsežnosti."

Zapleti

Kaj natančno se je zgodilo na Dolenjskem, da se je tam zbralo več kot dvesto ljudi, ki so s poezijo, z glasbo in javnim nastopanjem izrazili nasprotovanje dogajanju? Maja letos so se v Novem mestu pojavili letaki, ki so pozivali k spodbujanju narodnostnega in rasnega sovraštva do Romov. Še isti mesec je eksplodiralo na obrobju romskega naselja Brezje. Le po naključju je romska, socialno šibka družina preživela.

Naslednji mesec - junija - je nekdo vrgel ročno bombo skozi okno zadnje hiše v romskem naselju Dobruška vas pri Šentjerneju. Eksplozija je vzela življenje šestinštiridesetletni Ivanki Brajdič in njeni enaindvajsetletni hčerki Jovanki Kočevar, ki je delala kot romska pomočnica. Prvi julijski petek je odjeknilo v še enem romskem naselju, v Dečji vasi pri Zagradcu.

Policija ni niti zanikala niti potrdila povezave med tremi eksplozijami, julija pa je zraven novomeškega zdravstvenega doma, pri vodnjaku na Glavnem trgu in ob cesti v romskem naselju Brezje nestrpnost spet izbruhnila. Pojavili so se letaki s takšno vsebino: "CIGANI! OPOZARJAM VAS!!! NIKAR TE GA VELIKO SRATI, KER BOMBAŠ BOŠKO BUHA VAS ČAKA V BREZJU - ŽABJAKU ZA VRATI!!!"

Vendar, je na shodu z odra poudaril Bojan Tudija, Rom in junak Robarjevega filma, nasilje niso samo letaki in eksplozije. "Zakaj je aktualna šolska oblast privolila v prikrito nestrpnost do Romov pri delu večinskega prebivalstva?" je navzoče vprašal Tudija. Model ločenega izobraževanja romskih in neromskih otrok v Osnovni šoli Bršljin je za Bojana iz Šmihela tudi oblika nasilja. "Bil bi presenečen, če bi videl v prvih vrstah našega župana in Mesojedca!" Rom iz občinstva se je zadrl: "Če bi bile volitve, bi bil tudi župan!"

Silva Mesojedca (SDS), pa tudi drugih aktivnih predstavnikov krajevne skupnosti Bučna vas, tokrat, čeprav so bili povabljeni, ni bilo. Aktivisti krajevne skupnosti so sosedi Romov, ki so junija ob protestnem in že "tradicionalnem" zaprtju novomeškega krožišča napovedali za jesen nove proteste, če do septembra ne bodo dobili zagotovil o tem, da se bo romska problematika začela reševati, recimo zagotovila o odstranitvi črnih gradenj, v katerih bivajo Romi. Zadnje leto so krajani že večkrat napovedali državljansko nepokorščino in z grožnjo bojkotiranja bršljinske šole dosegli uvedbo "nivojskega" pouka. Čeprav ves čas javno poudarjajo, da proti Romom samim nimajo nič, so za sosedstvo z njimi zahtevali oprostitev od plačila nadomestila za stavbno zemljišče, češ da so njihova zemljišča zaradi bližine romskega naselja Brezje vredna manj.

Ne poznam, a sovražim

"Nobeden ni vedel, kako smo trpeli, ko smo v gozdu živeli," je z odra v romščini recitirala punčka in pojasnila, kako vse omenjene zaplete jemlje povprečen Rom, "zdaj bi nas radi nagnali nazaj." Varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek je rekel, da je vesel take prireditve. Hkrati pa je žalosten, ker so take manifestacije sploh potrebne, ker se moramo tako srečevati in opozarjati. Meni pa, da take dogodke še najbolj potrebujejo tisti, ki jih na prireditvi ni bilo.

"Sovražim vse za vsak slučaj," je pisalo na enem od transparentov, ki so jih ves čas shoda nosili otroci. "Bog, daj mi potrpežljivosti, ampak pohiti," je bilo zapisano na drugem. "Najsrečnejši bi bili, če bi s svojim nastopanjem prišli do ljudi, ki sploh niso imeli možnosti spoznati Romov, pa so si mnenje izoblikovali na podlagi govoric in predsodkov," je navzočnost skupine Terrafolk na shodu za večjo strpnost pojasnil Bojan Cvetrežnik. "Sram nas je kot državljane, da v času, ko ima Slovenija tako visok standard, je, recimo, ena največjih uporabnic interneta, da vlada spregleda to, da Romi živijo brez vode in elektrike," je nadaljeval v imenu glasbenikov. "Dolenjce in vse državljane pa pozivam k strpnosti, saj zadnji letaki niso nič drugega kot pozivanje h genocidu, kakršen se je zgodil, recimo, v Ruandi." Nato je še dodal: "Radi bi tudi opozorili na to, da delovno mesto romskega pomočnika ni sistematizirano in da so pomočniki plačani prek javnih del z okrog 35 tisočaki na mesec."

Olje na ogenj

Skupina Terrafolk je ob koncu prireditve požela glasen aplavz in člani so se Romom zahvalili za njihovo glasbo. Ko je še zadnji udeleženec nehal ploskati, se je začel družabni del ob hrani in pijači. "Vsi so se odpovedali honorarju in so tudi ostali po koncertu, da smo kakšno rekli. Videl sem, da zares sočustvujejo," je dejal pobudnik dogodka Filip Robar Dorin.

"Moram povedati, da je prireditev potekala na zelo visoki ravni," je pripomnil novomeški podžupan, pristojen za romsko problematiko, Miloš Dular, "vsebinsko pa me motijo nekatere stvari, o katerih bi tudi kaj povedal, če bi mi dali besedo." In kaj bi povedali? "Nekatere točke programa ne prinašajo ravno strpnosti, ampak, nasprotno, prilivajo olja na ogenj. Temu bi se bilo treba izogibati." Kot recimo? "Če recitiramo pesmico o bombah, za katere, sicer ne morem točno vedeti, a sem prepričan, da so bile stvar medsebojnega obračunavanja." Toda policija za zdaj še ni dala izjave ... "Drugič - treba je pogledati tudi vase. Nekatere stvari prihajajo tudi od samih Romov. Dejstvo je, da se izvaja nasilje nad zemljišči in lastnino okoliških prebivalcev, to pa povečuje nestrpnost. Deloma je za to kriva tudi država in bo to morala urediti." Dodal je še, da je bil na prireditvi že zato, da spremlja, kako se razvija položaj, in da bi bilo lepo, kot je na odru rekel predsednik Zveze Romov, da bi imeli na Dolenjskem skupno prireditev, kot jo imajo v Prekmurju - Drugačnost nas združuje.

Dolgoletni predsednik Zveze Romov Slovenije Jožek Horvat Muc je sedaj tudi predsednik komisije, ki bo odločala o nadaljnjih smereh razvoja izobraževanja romskih otrok. "Moramo stopiti skupaj," je dejal po koncertu. Se strinjate z Bojanom Tudijo, ki je med prireditvijo poudaril, da nivojski pouk v OŠ Bršljin ni nič drugega kot to, da je oblast privolila v prikrito nestrpnost do Romov pri delu večinskega prebivalstva? "Tega nisem rekel. Menim, da je koncept dobro zasnovan, kako pa ga izvajajo na šoli, je druga stvar. Na tej šoli, ki trideset let ni nič delala na tem področju, ne moremo pričakovati takojšnjih rezultatov." Spomnila sem se jeznega klica v uredništvo iz Prekmurja, od koder prihaja predsednik zveze - starejša Rominja je zelo naglas spraševala, zakaj romsko skupnost zastopa človek, ki ga Romi niso nikoli izvolili. Pa tudi tega, da bo ravnatelj OŠ Bršljin letos, po skoraj treh desetletjih dela v Bršljinu, vodil drugo šolo. "Sedaj smo pripravili projekt, v sklopu katerega bodo na Dolenjsko prišli romski pomočniki iz Prekmurja, tisti iz Dolenjske pa bodo odšli v Prekmurje. Ne da bi se vmešavali bodo opazovali dogajanje na šolah, pozneje pa bomo na podlagi njihovih ugotovitev pripravili analizo," je napovedal Muc.

A vrnimo se k prireditvi, ki je bila nekakšna protiutež številnim protestnim zaporam krožišč. "Super je bilo," je povedala Rominja, ki je ves čas koncerta poplesavala na sedežu. "Mogoče, če bi bilo več ljudi ..."