vojni zločini / Carla proti Benediktu

Haaška tožilka Carla Del Ponte se je pri iskanju hrvaškega generala Anteja Gotovine odločila za zelo neobičajno potezo. V intervjuju za londonski Daily Telegraph je kroge v vrhu katoliške cerkve na Hrvaškem in v Vatikanu obsodila zaradi, po njenem mnenju, izkazane pomoči pri skrivanju oziroma begu Gotovine. Poteza je drastična. A vendar ne presenetljiva. Izjavo Carle Del Ponte je treba gledati tako v luči njenih izjav v zadnjih mesecih kot v luči mandata tožilstva sodišča v Haagu. Časovno se rok za preiskovalna dejanja izteka, manjšajo pa se tudi možnosti za pregon in s tem za privedbo haaških obtožencev, ki so še na begu. Najpomembnejši so Radovan Karađić, Ratko Mladić in Ante Gotovina. Pri pregonu je Carla Del Ponte do sedaj uspešno posegala tudi po političnih ukrepih. Kot del sodišča v okviru OZN je izposlovala, da njena poročila varnostnemu svetu upošteva pri svojih odločitvah tudi EU. Najbolj izpostavljena pri tem je Hrvaška, nekoliko manj Srbija in Črna gora. Razlika izvira iz stopnje približevanja EU. Hrvaška je bistveno bliže EU, zato so tudi zahteve do nje mnogo bolj odločne in jasne. Med te sodi tudi "polno sodelovanje" s sodiščem v Haagu, ki so ga v Bruslju sicer uvrstili v kontekst uresničevanja političnih meril iz Koebenhavna.

Intervju Carle Del Ponte za londonski časopis je poleg tega tudi rezultat neuspešnih razgovorov Del Pontejeve z "zunanjim ministrom" Svetega sedeža, državnim tajnikom Giovannijem Lajolo, 1. julija v Vatikanu. Lajola je takrat prošnjo Del Pontejeve za pomoč Vatikana pri vplivanju na izročitev Gotovine zavrnil z utemeljitvijo, da Del Pontejeva zastopa sodišče v okviru OZN, Vatikan pa ni član OZN. Prošnjo je Del Pontejeva podkrepila s fotokopijami intervjujev nekaterih vidnih osebnosti katoliške cerkve na Hrvaškem, v katerih izrecno podpirajo izmikanje Gotovine ter skrivanje pred sodiščem v Haagu. Med temi sta osrednji osebnosti radikalno konzervativni škof Senja in Gospića Mile Bogović ter karizmatični duhovnik s Krka Zlatko Sudac. Bogović se je "proslavil" tudi z doslednim upiranjem preiskavi o številnih primerih pedofilije v Karitasovem domu za mlade, Sudac pa je cerkvena medijska osebnost, h kateri so hodili na duhovne vaje številni Hrvati, od Severine do Tuđmanovega sina Miroslava.

Lajolova zavrnitev pomoči Del Pontejevi in suhoparno pojasnilo, ki ob upoštevanju realne politične moči Vatikana meji na cinizem, ima svoje ozadje. Del Pontejeva je namreč naprej zaprosila za sprejem pri papežu Benediktu XVI. Razgovor s papežem so v Vatikanu zavrnili zaradi papeževe zasedenosti s spoznavanjem svoje nove službe božje, pri čemer se je papež v svojih srečanjih omejil na najnujnejše protokolarne obveznosti ter srečanja zgolj s šefi držav, suvereni in predsedniki vlad. Lajolov odgovor pa Carle Del Ponte pravzaprav ne bi smel presenetiti. Prav državni tajnik Lajola je bil vzrok za željo Del Pontejeve, da bi se srečala s papežem. Giovanni Lajola se je po informacijah, ki jih je pridobila Carla Del Ponte, malo pred smrtjo papeža Janeza Pavla II. sestal z veleposlaniki ZDA, Velike Britanije in Nizozemske. V razgovoru je po besedah Del Pontejeve za diplomatske navade precej neposredno in odkrito pozval vlade teh držav, da podprejo začetek pogajanj EU s Hrvaško kot edino katoliško državo zunaj EU.

Sicer pa zgodba o podpori dela katoliške cerkve, zlasti na Hrvaškem in v Hercegovini, pri begu generala Gotovine ni nova. Najobsežnejša akcija lova na generala Gotovino, ki je povezana s katoliško cerkvijo, je bila izvedena junija 2003. Takrat so enote SFOR-ja, v katere so zaradi verske korektnosti izbrali zgolj španske in italijanske vojake, obkolile in preiskale frančiškanski samostan na otoku sredi jezera pri Rami v Hercegovini. Samostan so povezovali z Gotovino zaradi srečanja hrvaškega generala s frančiškanom Petrom Krasićem, znanim tudi kot vodja šole za pse v Rami ter vodja narodnega parka Bildinje med Ramo in Posušjem, kamor je pozival "na smučanje rodoljubne Hrvate iz Zagreba, namesto da odhajajo v Avstrijo ali Slovenijo". Carla Del Ponte zatrjuje, da ima srečanje Krasića in Gotovine dokumetirano. Na podlagi te dokumentacije je za Petra Krasića dosegla prepoved vstopa v države članice EU. Njegov brat Ljubo, prav tako frančiškan, je vodilna osebnost frančiškanskega samostana v kanadskem Norwallu. Tam je delovalo intelektualno jedro hrvaških frančiškanov, ki so se na temelju idej ustaškega zločinca Luburića zavzemali za samostojnost ter združitev Hrvaške in Hercegovine na podlagi splošne sprave med ustaši in partizani. Samostan je med letoma 1987 in 1989 vsaj dvakrat obiskal dr. Franjo Tuđman, ki je bil znan zagovornik Luburićeve ideje o spravi ustašev in partizanov. Naklonjenost generalu Gotovini izražajo posamezniki v katoliški cerkvi na Hrvaškem tudi po intervjuju Carle Del Ponte. Poleg škofa Bogovića je podporo Gotovini izrazil tudi starešina frančiškanskega samostana sv. Frančiška v Zadru Andrija Bilokapić, zatrjujoč, da bi "bilo za brate frančiškane brez dvoma čast skrivati junaka domovinske vojne generala Anteja Gotovino. No, on je na mnogo bolj varnem kraju, kot je naš samostan".

Obtožba Carle Del Ponte na račun Vatikana ima dodatno težo v napovedi haaške tožilke, da bo v svojem poročilu Varnostnemu svetu OZN 15. decembra letos javno predstavila vse pritiske in ovire, s katerimi se je minula leta srečevala pri pregonu Karađića, Mladića in Gotovine. Omemba Vatikana tako ne pomeni uporabe prozornega trika razdeliti med seboj "katoliške" in "protestantske" članice EU. Omemba Vatikana je spretna poteza, s katero je Carla Del Ponte v krog odgovornih v primeru Gotovina vključila tudi katoliško cerkev. Preprosto povedano, zaradi problema Gotovina se sedaj na Hrvaškem poti ne samo predsednik vlade Sanader, pač pa tudi kardinal Bozanić, ki sicer pripada v hrvaški katoliški cerkvi napredni struji, ki podpira sodelovanje s Haagom. Da bi se kdo zaradi tega potil v Vatikanu, pa se sodeč po izkušnjah iz zgodovine ne gre preveč zanašati.