Zamenjani 2005

Janševa vlada je val kadrovskih zamenjav napovedala že s prvim zakonom, ki se ga je lotila. Šlo je za zakon o javnih uslužbencih, ki je do takrat določal, da lahko vlada v prvih treh mesecih svojega mandata brez krivdnih razlogov razrešuje šefe direktoratov na ministrstvih in šefe vladnih služb. Zato namreč, da bi na izpostavljene položaje postavila kader, ki mu zaupa. Nova vlada pa si je pooblastila bistveno razširila. Omogočila si je, da lahko brez krivdnih razlogov, torej zgolj zato, ker ji niso všeč, zamenja vse najožje sodelavce. Torej tudi vodje organov v sestavi ministrstev in generalne sekretarje ministrstev, ki so bili na položaje imenovani kot strokovnjaki. In ne le to, omogočila si je tudi, da jih lahko zamenja kadarkoli. In ne le v prvih treh mesecih po prihodu na oblast. Ustavno sodišče je pozneje ugotovilo, da je skoraj celotna novela v neskladju z ustavo. A to menjav ni ustavilo.

Javni uslužbenci

Prva žrtev spremenjenega zakona je bil generalni direktor policije Darko Anželj. Verjetno tudi zato, ker je svojemu nadrejenemu, notranjemu ministru Dragutinu Mateju, očital, da se vmešava v njegovo delo. Anželja je začasno nasledil Bojan Potočnik, nato pa je novi šef policije postal Jože Romšek, ki je kot policist nazadnje delal pred dvema desetletjema, bil pa je tesen sodelavec premiera Janše, ko je bil ta obrambni minister. Druga žrtev spremenjenega zakona je bil Dragan Matić, direktor Arhiva RS, ki sodi pod kulturno ministrstvo. Matića je na položaj kot edinega kandidata, ki je izpolnjeval razpisne pogoje, v zadnjih mesecih vladanja imenovala Ropova vlada. Takratna ministrica je bila deležna kar nekaj pritiskov Matićevih nasprotnikov, ki so terjali njegovo razrešitev (med njimi je bil Zmago Jelinčič, ki ga je Matić, ko je deloval še kot inšpektor, ovadil), a uslišal jih je šele minister Simoniti. Novi direktor Arhiva RS je postal Matevž Košir. Potem je ustavno sodišče dele novele razglasilo za protiustavne. Vlada je morala zakon popraviti. Še preden je popravek stopil v veljavo, je vlada še zadnjič izkoristila možnost in na podlagi protiustavnih določil razrešila generalnega direktorja Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij Dušana Valentinčiča in direktorico vladne službe za zakonodajo Ksenijo Mihovar Globokar. Valentinčič, ki je bil razrešen sporazumno, za zdaj ostaja v upravi kot vršilec dolžnosti. Mihovar Globokarjevo pa je začasno nasledil Janez Pogorelec.

Menjav je bilo sicer v javni upravi veliko več. Nazadnje je bil razrešen direktor urada za preprečevanje pranja denarja Klaudijo Stroligo. Zamenjani so bili skoraj vsi šefi direktoratov na ministrstvih, sporazumno so odšli skoraj vsi generalni sekretarji ministrstev. Vodstvo se je zamenjalo tudi denimo v Uradu RS za varstvo potrošnikov, Uradu RS za nadzor prirejanja iger na srečo, Agenciji za kmetijske trge in razvoj podeželja (Sonjo Bukovec je zamenjal Franc Kebe), Inšpektoratu RS za kulturo in medije (Ivana Pala je zamenjal Aleksander Vidmar), sporazumna zamenjava je bila opravljena v Uradu RS za mladino ... Novo vodstvo je dobila obveščevalno-varnostna služba obrambnega ministrstva, kjer je vlada na položaj namesto Zorana Klemenčiča sprva presenetljivo imenovala človeka, ki je bil v preteklosti politično dejaven. Zoran Justin je namreč na parlamentarnih volitvah leta 2000 kandidiral na listi SDS. Kmalu ga je zamenjala z Damirjem Čenčcem, ki je bil leta 1994, ko je bil odstavljen obrambni minister Janša, eden najglasnejših protestnikov. Novo vodstvo je dobila tudi Davčna uprava RS. Čeprav je finančni minister Bajuk trdil, da menjave še ne načrtuje, je minister za javno upravo in glavni vladni kadrovik Gregor Virant javnosti sporočil, da bo zdajšnjo direktorico Zvezdano Geržina, za katero je le dobro leto mandata, nasledil Ivan Simič. Obveljala je Virantova. A Virant ni imel vedno zadnje besede. Ko je želel za v. d. direktorico direktorata za organizacijo in kadre na svojem ministrstvu imenovati Štefko Korade Purg, sicer predsednico uradniškega sveta, ki je zadolžen za strokovna imenovanja javnih uslužbencev, se z njenim imenovanjem ni strinjal sam premier Janez Janša. Morda tudi zato, ker je Purgova soproga Adama Purga, zanj pa naj bi bil Janša prepričan, da je imel kot zaposleni v obveščevalni službi negativno vlogo v procesu JBTZ, ker je bil analitik v zadevi "Kaplar", v okviru katere je bil Janša aretiran. Janša je nasprotoval tudi Virantovi izbiri Mitje Valiča za direktorja direktorata za investicije, nepremičnine in skupne službe državne uprave.

Do kadrovanja je prišlo tudi v policiji. Degradiran je bil denimo pomočnik direktorja uprave kriminalistične policije Marjan Erhatič, ki je javno opozoril na napake v zadevah Seme in Ribičič, nato pa je bil proti njemu sprožen disciplinski postopek, ki še ni končan. Zamenjan je bil direktor Policijske uprave Celje Robert Mravljak, ki ga je nasledil Janko Goršek z generalne policijske uprave. Napovedanih pa je še nekaj zamenjav.

Zamenjave in premestitve niso potekale le na najvišjih položajih. Odmevna je bila zlasti nerazumljiva premestitev doktorja obramboslovja Igorja Kotnika Dvojmoča z obrambnega ministrstva na ministrstvo za zdravje. Ob odhodu je razmere na Erjavčevem ministrstvu v pismu označil za uničujoče. Podobno pismo je o kulturnem ministrstvu napisal dolgoletni visoki uslužbenec tega ministrstva Simon Kardum, ki ga je minister Simoniti brez odločbe degradiral, Kardum pa mu je nazadnje napisal odpoved.

S položaja se je moral posloviti tudi dolgoletni direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZIPZ) Janez Prijatelj, ker ni dobil vladne podpore. Minister Drobnič je poudarjal kritično poročilo računskega sodišča, a zdelo se je, da ga bolj moti to, da je bil Prijatelj na položaju dve desetletji in da sodi med "stare sablje". Po zapletih, ki so sledili imenovanju novega šefa ZPIZ, ga je nasledil Marijan Papež. Novo vodstvo je dobil tudi Zavod za zaposlovanje, kjer je potekel mandat dolgoletnemu direktorju Jožetu Glazerju. Vrh zavoda sta zavzeli revolucionarni šefici, v. d. generalne direktorice Anka Rode in namestnica Tanja Drobnič. Direktorja Stanovanjskega sklada Jožeta Novaka je vlada razrešila sporazumno. Direktorica Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Marja Majer Cuk pa je odstopila kar sama.

Najbolj odmeven odstop pa je gotovo izpeljal vladni tiskovni predstavnik Jernej Pavlin. S položaja je prostovoljno odšel, potem ko je Mladina razkrila, da je izdal posebno "navodilo za komuniciranje" z našim tednikom, s katerim je po mnenju pravnikov kršil etična merila, zakonodajo in ustavo. Pavlina vlada ni sankcionirala, saj danes vodi službo za stike z javnostmi na ministrstvu za notranje zadeve.

Diplomati

Konec januarja si je zunanji minister Dimitrij Rupel zaželel zamenjati veleposlanika v Londonu Iztoka Mirošiča, ki ga je le tri mesece prej imenoval prejšnji zunanji minister Ivo Vajgl. Uradno naj bi se bil Rupel za menjavo odločil zaradi nepravilnega razpisa, najbrž pa tudi zato, ker si je, še preden je zapustil Ropovo vlado in položaj prepustil Vajglu, na položaju želel Andreja Logarja. Zaradi pritiskov medijev in vrha slovenske diplomacije je vlada razpis za novega veleposlanika umaknila. Avgusta je bil predčasno zamenjan veleposlanik pri EU Ciril Štokelj. Uradno zato, ker je prerazporeditve najlažje opraviti med počitnicami, neuradno pa zato, ker je bil v preteklosti Drnovškov svetovalec. Nasledil ga je zet finančnega ministra Bajuka Igor Senčar. Še nekaj imenovanj je bilo zanimivih. Veleposlanica v BiH je postala Nataša Vodušek, žena zvezdnika s POP TV Vladimirja Voduška. Veleposlanik na Hrvaškem je postal človek brez diplomatskih izkušenj Milan Orožen Adamič, sicer pa kader SDS. Veleposlanik v SČG je postal še en član SDS, Miroslav Luci, ki je bil dotlej državni sekretar v Janševem kabinetu.

Bolnišnice

Kadrovske menjave niso zaobšle niti javnih zdravstvenih zavodov. V Kliničnem centru (KC) jih je vlada izpeljala zelo prefinjeno. Pravila za imenovanje najvišjih uslužbencev je spremenila tako, da je mnenje stroke postalo neobvezujoče, nato je zamenjala še svoje predstavnike v svetu KC. Kmalu zatem je odstopil generalni direktor KC Franc Hočevar. Njegovi uradni razlagi, da po le 14 mesecih s položaja odhaja zaradi osebnih razlogov, ni verjel nihče. Nadomestila ga je Darinka Miklavčič, ki naj bi jo "golfski liniji" izbral premier Janša. Nova strokovna direktorica KC pa je postala Aleksandra Markovič-Predan, ki se dobro razume z ministrom Bručanom, saj jo je ta le nekaj tednov prej povabil za svojo osebno svetovalko. Markovičeva je tudi mama novinarke Špele Predan. Stroka je sicer za najprimernejšega kandidata izbrala dotedanjega strokovnega direktorja Zorana Arneža, a ker je postalo z vladnimi ukrepi njeno mnenje neobvezujoče, ga svet KC ni spoštoval. Vladne zahteve so se izpolnjevale tudi v drugih bolnišnicah. Recimo v mariborski splošni bolnišnici, v murskosoboški bolnišnici (tam vlada ni podprla ponovnega imenovanja uspešnega direktorja Bojana Korošca, sicer člana LDS) ali v postojnski porodnišnici (tam za direktorja ni izbrala slavnega porodničarja Aleksandra Merla, sicer nekdanjega poslanca LDS, ampak Alenko Pleško Mlakar, ki prihaja iz konservativnejšega okolja, saj je njen mož Jože Mlakar občinski svetnik NSi v Postojni in ravnatelj Škofijske klasične gimnazije v Šentvidu).

Šolniki, športniki, znanstveniki in kulturniki

Očitkov o političnem kadrovanju je bil deležen tudi šolski in športni minister Milan Zver. Zver denimo ni želel podpreti nekaterih ravnateljev, čeprav so jih podprli učiteljski kolektiv, lokalna skupnost in starši. A so jim hkrati nasprotovali predstavniki vladnih strank. Minister je poleg tega državnemu zboru predlagal, naj predčasno razreši direktorja Fundacije za financiranje športnih organizacij Gregorja Juraka in člane sveta fundacije, ki jim predseduje Tone Vogrinec. Državni zbor na pobudo še ni odreagiral.

Z vrha ljubljanske univerze se je po osmih letih poslovil rektor Jože Mencinger. Nasledila ga je Andreja Kocijančič z Medicinske fakultete, ki je postala prva rektorica ljubljanske univerze. Potem ko se je iztekel mandat Vitu Turku, je novega vodjo dobil tudi Inštitut Jožefa Stefana. Upravni odbor inštituta se je odločil za Jadrana Lenarčiča, in čeprav je vlada menda imela drugega kandidata, ga je nazadnje podprla. Nasprotno se je zgodilo na Inštitutu za novejšo zgodovino. Potem ko je dolgoletna direktorica Jasna Fischer napovedala predčasno upokojitev, je upravni odbor za njenega naslednika izbral Aleša Gabriča, a ga je vlada brez obrazložitve zavrnila. Zupanovo ministrstvo in Virantova kadrovska komisija sta se zato strinjala, da v. d. direktorice postane Fischerjeva. A temu se je odločno uprl Janez Janša, verjetno tudi zato, ker je bila Fischerjeva sopodpisnica treh izjav o vtikanju politike v stroko. Zahteval je, da v. d. direktorice inštituta čim prej postane Jera Vodušek Starič, zgodovinarka, ki jo je šolski minister Zver skupaj z Jankom Prunkom, Stanetom Grando in Jožetom Dežmanom javno uvrstil med "zaželene zgodovinarje". Upravni odbor inštituta je Janševo favoritko podprl šele pri tretjem glasovanju. Vodušek-Staričeva je pozneje postala tudi direktorica inštituta. Jože Dežman pa je zasedel položaj direktorja Muzeja novejše zgodovine.

Razburjenje je povzročilo tudi imenovanje novega direktorja Slovenske kinoteke, ki naj bi nadomestil pokojnega Silvana Furlana. Zaposleni in svet Slovenske kinoteke so podprli filmskega teoretika Stojana Pelka, kulturni minister Simoniti pa je vztrajal pri dramaturgu Stašu Ravterju. Uradno zaradi njegovih menedžerskih sposobnosti, najverjetneje pa zato, ker je Pelko v preteklosti pripravljal oglase za LDS. Vlada je takoj zatem razrešila predsednico sveta Slovenske kinoteke, poslanko LDS Majdo Širca, in namesto nje imenovala nekdanjega producenta Staneta Malčiča, ki ga nekateri tako kot Ravterja povezujejo s pomembnim sokreatorjem nove kulturne politike Igorjem Prodnikom s kulturnega ministrstva. Minister Simoniti je želel zamenjati tudi ravnatelja ljubljanske Opere SNG Boruta Smrekarja, a mu je delo olajšalo sodišče, ki je ugotovilo, da je bilo imenovanje ravnatelja nezakonito. V. d. ravnatelja je postal Kristijan Ukmar.

Pravosodje

V pravosodju je veliko razburjenja povzročilo imenovanje slovenske predstavnice v Eurojustu Barbare Brezigar za generalno državno tožilko. Postopek je bil sicer v skladu s predpisi, vendar je vprašanje, kako neodvisna je lahko tožilka, ki je leta 2002 s podporo SDS in NSi kandidirala za predsednico republike. Z Janšo jo veže tudi afera Depala vas, zaradi katere je bil Janša razrešen s položaja obrambnega ministra, vojaki, ki so napadli civilista, pa niso bili kaznovani tudi zato, ker so nekateri papirji obležali v predalu tožilstva.

Odmevala je še odločitev pravosodnega ministra Lovra Šturma, da za predsednika našega največjega sodišča, Okrožnega sodišča v Ljubljani, ne bo vnovič imenoval Aleša Zalarja, čeprav ga je pred tem že potrdil sodni svet, poseben državni organ, ki ima pomembno vlogo pri konstituiranju sodne veje oblasti. Slovensko sodniško društvo je ministrovo ravnanje označilo za "nedovoljen poseg v neodvisnost sodne veje oblasti". Zalar ministrovo odločbo izpodbija z upravnim sporom.