cerkev / Desno od interneta

Pred dobrimi petnajstimi leti, natančneje 6. avgusta 1991, je znanstvenikom na računalniškem kompleksu inštituta Cern uspelo stisniti svet med šest črk in eno piko. Med www in .com, ki sta tako rekoč čez noč postala najpomembnejši šifri vsakdanjega življenja. Od takrat nič več ni bilo tako kot prej. Mistiki so trdili, da je znanstvenikom uspelo ustvariti nov svet oziroma odpreti prehod v vzporedni svet, ki nas posrka vase in nikoli več ne izpusti, o čemer naj bi v prispodobah pisal že skrivnostni H.P.Lovecraft, in sicer v klasiki gotskega romanopisja z naslovom At the Mountains of Madness.

Najbolj slikovito so se znova odzvali teoretiki konca sveta, ki so v tako imenovanem internetu prepoznali doslej najresnejšega znanilca apokalipse. V dokaz so odprli Sveto pismo in s prstom pokazali na odlomek iz Razodetja (13,16-18), kjer je zapisano: "Na njen ukaz (ukaz 'zveri', op.p.) so si vsi, mali in veliki, bogati in reveži, svobodni in sužnji morali dati vtisniti na desnico ali na čelo žig. Nihče ni smel ne kupovati ne prodajati, samo tisti, ki je imel žig, se pravi ime zveri ali število njenega imena. Tu je treba modrosti. Kdor je bister, naj izračuna število zveri: je namreč število človeka. To število pa je šeststošestinšestdeset." Torej 666. V stari hebrejščini je menda številko 6 predstavljala črka waw, ki jo beremo in zapisujemo kot w. Kar pomeni, da se v "žigu" www, ki ga imamo vtisnjenega na desnici (s katero večina ljudi goni računalniško miško) oziroma ga "na čelu", se pravi na začetku nosi vsak naslov na spletu, skriva zver. Skratka, zver je tu. Ali drugače, mi smo zverini, zver je naša. To, da smo trinajst let kasneje dobili šolskega ministra s takim priimkom, ni ravno v vsebinski zvezi s pričujočim zapisom, lahko pa komu služi kot dokaz, da so pri tkanju naše usode vendarle na delu neke višje, malemu človeku nedoumljive sile.

Rimskokatoliška cerkev ob tako prelomnem odkritju kajpada ni mogla sedeti križem rok, kajti nenadzorovana količina informacij s povečini liberalnim predznakom, ki je naenkrat bušnila v javnost, je naplavila tudi marsikateri okostnjak iz njenih omar. Popolna anarhija, skratka. In razvrat, nepojmljive količine razvrata, ki so se zdaj necenzurirano prelivale v dnevne sobe, grozile z moralno korupcijo in erozijo družinskih vrednot, so navdajale z utemeljenim sumom, da je na delu hudi duh, ki v spregi z brezbožno znanostjo rahlja temelje častitljive institucije. Zato so njeni dostojanstveniki pritisnili na moralno večino, moralna večina pa je v prve bojne vrste taktično nagnala otroke. Nevarnost, ki preti otroškim dušam, bo zagotovo omečila tudi politiko. V ZDA še posebej. Stisnili so že Billa Clintona, ki si je privoščil eno cigaro preveč in zato v znak dobre volje prižgal zeleno luč za tako imenovani Children Internet Protection Act. CIPA, ki naj bi obvaroval otroke in mladostnike pred nezaželenimi vplivi interneta, je vsem knjižnicam, ki so takrat prejemale državno finančno podporo, naložil obvezno vgradnjo računalniških filtrov, ki na podlagi ključnih besed samodejno vršijo selekcijo spornih, adolescentom škodljivih internetnih vsebin.

Ko je v Belo hišo prijahal bogaboječi Bush mlajši, so stvari stekle kot po maslu in iz pace je prišel nov akt za zaščito otrok v medmrežju: Child Online Protection Act. COPA je med drugim vseboval zahtevo, da vsak internetni uporabnik pred pregledovanjem strani z otrokom neprimerno glasbeno, tekstualno ali slikovno vsebino izkaže svojo polnoletnost z identifikacijskim dokumentom. Recimo s kreditno kartico, zaradi česar je nato skokovito naraslo število finančnih zlorab in malverzacij. Želje po nadzoru dostopa do internetnih vsebin so dobile krila, ki si jih zadnje čase rahlo anahrono in abotno natikajo tudi Ivane Orleanske v Sloveniji.

No, da se je proti ognju, četudi je ta peklenski, še zmeraj najučinkoviteje boriti z ognjem, je 12. maja 2002 potrdil tudi papež Janez Pavel II. v poslanici z naslovom Internet - novi forum za oznanjevanje evangelija, ki je izšla v zbirki Cerkveni dokumenti pri založbi Družina (www.druzina.si). "Doba velikih odkritij, renesansa in iznajdba tiska, industrijska evolucija in rojstvo novega sveta so bili podobno trenutki, ki so zahtevali nove oblike oznanjevanja evangelija. Sedaj, s komunikacijsko informacijsko revolucijo, ki je zelo intenzivna, se je Cerkev brez dvoma znašla pred novim pomembnim pragom. Zato je primerno, da ob svetovnem dnevu sredstev družbenega obveščanja leta 2002 razmišljamo o temi internet - novi forum za oznanjevanje evangelija," piše Janez Pavel II., ki je svoj prvi e-mail v življenju poslal 22. novembra 2001, in zaključi: "S pomočjo interneta se pojavi na milijarde podob na milijonih ekranov po vsem svetu. Ali iz te galaksije podob in glasov vstaja Kristusova podoba? Ali slišimo njegov glas? Kajti samo ko bo vidno njegovo obličje in slišen njegov glas, bo svet spoznal 'veselo resnico' o našem odrešenju. To je cilj oznanjevanja evangelija in to bo iz interneta naredilo pristno človeško okolje, kajti kjer ni prostora za Kristusa, ni prostora za človeka." In tako se je zgodilo. Spletna stran www.vatican.va je zdaj naravnost fascinantno organizirana, pregledna in strokovno informativna. Katoliška cerkev je torej z žegnom Svetega očeta uradno vstopila v virtualni pandemonij. Na Googlu trenutno kotira s 39,5 milijona zadetkov v primerjavi s pornografijo in seksom, ki jih nabereta 148 oziroma 840 milijonov, medtem ko je na www.najdi.si razmerje že bolj uravnoteženo: 25.900 za katoliško cerkev, 66.400 za pornografijo in 149.000 za seks.

Sveti splet doma

"Prvi trije internetni strežniki v Vatikanu so bili poimenovani po nadangelih Gabrijelu, Mihaelu in Rafaelu. V imenih je simbolično nakazano, kako kristjani gledamo na internet. Tako kot angeli nam prinaša sporočila. Tako kot so Božja sporočila dobra, želimo, da tudi informacije na internetu koristijo človekovi duši," beremo na uradni spletni strani cerkve v Sloveniji www.rkc.si, ki prinaša v slovenski prostor informacije o katoliški veri in cerkvi, pripomogla pa naj bi k razpršitvi strahov in predsodkov, "ki se neredko hranijo iz pomanjkljivih in zmaličenih informacij". Med desetimi stvarmi, ki jih mora cerkev ponuditi internetu, najdemo tudi skrb za izobraževanje in vzgojo glede uporabe medijev, posebej interneta, se pravi "jasno povedati, da ni vse, kar najdejo na internetu, 'zdravo, varno in resnično', ter naučiti mlade, kako v tem cyber svetu biti dobri kristjani".

Kar se slednjega tiče, bo treba vložiti še nekaj dodatnega napora, saj forum na omenjeni strani kljub rednemu moderiranju ni ravno ogledalo zapovedanih krščanskih vrednot. Na vsak pameten in uravnotežen komentar ali prispevek pride deset do petnajst slaboumnih, nepotrebnih, zmedenih, hujskaških in nestrpnih, kar je razmerje, ki ga odražajo tudi ostali posvetni bolj ali manj vulgarni forumi, kjer v navodilih za uporabo ni priporočena krščanska moralna drža. Posebej izstopajo stališča Sebastjana Erlaha, administratorja forumov katoliške cerkve na Slovenskem, ki se podpisuje s stavkom iz pisma Filipljanom: "Kajti živeti je zame Kristus in umreti dobiček" in ne more skriti, kako zelo mu gre v nos Drnovškov gandijevski aktivizem. "No, Drnovšek se zopet kaže kot neko jokajoče razvajeno dete. Med tem, ko na veliko pridiga o višjem zavedanju in nekem razsvetljenju ljudi in pa predvsem sebe - če ni razsvetljen in ni na višjem zavedanju, ne more učiti drugih o tem -, tuli ko neka zoprna čivava na vsako pasico, ki mu jo navržejo. V nekem drugem prispevku pa govori, kako se človek na višjem zavedanju ne bo ukvarjal s takimi traparijami. Po drugi strani pa v jok in na drevo. Mar res koga briga, koliko časa bo še živel?" komentira v enem od svojih izvajanj ter dodaja: "Tu bi nas moralo bolj skrbeti za njegovo duhovno zdravje, ki očitno degradira v mlaki vzhodnjaških klovnarij, in pa, je res še predsednik države ali bolj njen klovn? Hehe, komaj čakam, da o tem postu preberem kaj na njegovi strani v komentarjih. Eh, Drni Drni, glavo pod vodo, pa globoko skoz' nos vdihnit, pa vrečo aspirinov, pa bo bolje." Precej pogledov "dobrega kristjana" najdemo tudi na njegovi spletni strani http://blokec.si/users/nadlani/index.php?act=archive, kjer na primer spoznamo popolnoma nove potenciale ljubosumja: "Omenil sem že, da je ljubosumje bolezensko stanje. V njem se rojevajo perverzije, umori in samomori. Iz ljubosumja izhajajo ljudje, kot so Metod Trobec ali Silvo Plut! Ljubosumen človek je tempirana bomba, ki samo čaka, kdaj bo eksplodirala. Zato je družbeno nevaren in bi ga bilo treba strogo nadzirati, če ne že kar zapreti. A kaj, ko so slovenski zapori že tako prenatrpani." Homoseksualcem se v administratorjevem univerzumu piše za odtenek bolje. Ne sodijo v arest, ampak (kot je družinski minister Janez Drobnič že povedal) v bolnišnice: "Namreč, prva teorija, ki govori o zavračanju ploda s strani matere, je čisto sociološko-psihološka, kar pomeni, da po tej teoriji naj bi bila homoseksualnost stvar družbeno-psiholoških faktorjev, ki vplivajo na človeka, kar posledično pomeni, da se homoseksualnost da tudi zdraviti z ustrezno psihoterapijo. Druga teorija, ki govori pa o tem, da gre za preveliko izločanje določenega hormona med nosečnostjo, pa sporoča, da je homoseksualnost čisto biološkega porekla, a tudi iz tega sledi, da bi z določenimi medicinskimi posegi med nosečnostjo lahko zmanjšali izločanje 'spornega' hormona in tako svet, na žalost ali pa Bogu hvala, prikrajšali za kakšnega homoseksualca." Mimogrede, veliko spodbudnih besed za tovrstno zdravljenje, pa tudi odgovorov na vprašanje: "Ali moram biti gej oziroma lezbijka?" je na voljo tudi na spletni strani http://www.kapis.org/, kjer uraduje Katoliška pastorala oseb z istospolno usmerjenostjo. "Nikdar pa se nisem vprašal, ali se je mogoče te bolečine tudi rešiti. Bolečino sem sam sebi še poglabljal z razmišljanjem, da sama homoseksualnost morda niti ni toliko grešna, kolikor je grešen moj primer: biti poročen, imeti dve hčeri, ljubiti svoje najbližnje, pa si vendar hkrati želeti tudi istospolnosti. Tovrstne bolečine ni mogoče opisati," se izpove Ivek. "Po dolgih letih moje bolečine sem po naključju spoznal prijatelja in se mu zaupal do dna duše. Vem, da sem ga morda obremenil, ker sem mu zaupal svojo izpoved, svojo bolečino. Ob tej izpovedi sem začutil, kakor da bi se prebudil, mogoče na novo rodil ali če rečem: 'VSTAL'."

Družbeno moralna vzgoja

S Kapisa po bližnjici ne pridete samo do domače strani administratorja Erlaha, marveč tudi do skrajno tendencioznega spletnega kotička www.splav.info, ki ni nič drugega kot grafično nadgrajena in s psevdoznanstvenim forumom ozaljšana spletna verzija "poučnega" filma The Silent Scream, s katerim v ameriških katoliških šolah v imenu dobrih namenov občasno travmatizirajo osnovnošolce, ki si drugače na domačih računalnikih ne smejo ogledati čisto običajnega para razgaljenih in potemtakem skrajno pohujšljivih dojk. Da je splav nekaj absolutno groznega, se strinja tudi omenjeni administrator: "Ob združitvi obeh spolnih celic nastane nov samostojen subjekt, ki ima lastno bit in je v trenutku združitve obeh celic dobil tudi dušo. Če je bitna razlika med embriom, fetusom in otrokom, potem je bitna razlika tudi med mano pred sedmimi leti in mano kot sem sedaj, ali med otrokom minuto pred rojstvom in minuto po rojstvu. V tem primeru oz. po tej logiki se vsakdo lahko mirno sklicuje, da če je pred parimi leti ubil človeka, da je nedolžen, ker njega ni bilo tam, ker je sedaj drug človek oz. druga oseba, je spremenjen po svojem bistvu."

"Na Goriškem že sedaj deluje naša največja igralnica in z obsegom posledic te dejavnosti širša slovenska javnost ni bila seznanjena. Če pa naj bi se na Goriškem število obiskovalcev igralnice povečalo z dosedanjih 1,5 milijona obiskovalcev letno na 3,1 milijona, je povsem utemeljeno pričakovati tudi močno povečan obseg spremljajočih škodljivih in kriminalnih dejavnosti, ki so pogosten sopotnik igralniške dejavnosti, npr. preprodaja mamil, prostitucija in pranje denarja. Igralništvo ni poštena in etično načelno nesporna gospodarska dejavnost, česar tudi očarljiva vzporedna ponudba (wellness, zabavišča, gostinska ponudba, kongresni centri) ne more prikriti ali nadomestiti," žuga Novi Gorici in morebitnim vlagateljem v razvoj slovenskega igralništva msgr. dr. Anton Stres, celjski škof, predsednik Komisije Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci, njegovo razmišljanje pa v celoti povzema spletna stran http://igralnice.ne-hvala.com, na kateri bi bilo treba prej kot za grešne duše hazarderjev poskrbeti za bolj artikuliranega karikaturista in predvsem lektorja. Vprašanje njihove spletne ankete se namreč glasi: "Ali podpirate izgradnjo casijona v Novi Gorici?" Ker se "casijon" rima na pasijon ali misijon, bi pošteni kristjan, ki sicer nasprotuje gradnji legla zla v obliki casinoja, utegnil podpreti njegovo izgradnjo in dober namen te simpatično naivne strani bi se povsem sfižil.

Sicer pa, preden prisluhnete posrednikom, ki božjo besedo prenašajo po svetu in spletu, pri tem kaj izgubijo in nato po svojih zmožnostih nadomestijo s tistim, kar je pač pri roki, je pametno, da prisluhnete božji besedi v njeni izvirni in integralni obliki. Našli jo boste na naslovu http://www.biblija.net/biblija.cgi. Da, celotno Sveto pismo. V sedmih jezikih. Tudi v slovenščini, jasno, za kar je poskrbela Svetopisemska družba Slovenije, medkonfesionalna oziroma ekumenska organizacija, znotraj katere sodeluje sedem krščanskih cerkva in skupnosti: katoliška, evangeličanska, adventistična, baptistična, binkoštna in srbska pravoslavna cerkev ter krščanska bratska skupnost. Gre za nepridobitno organizacijo, saj celoten prihodek namenijo za nove izdaje Svetega pisma ali s tem povezano dobrodelno dejavnost. Ko sem rekel, da lahko prisluhnete božji besedi, sem mislil dobesedno. Lahko si zavrtite avdio posnetke vsakega poglavja iz stare in nove zaveze. Ne, ne boste slišali gospoda Boga osebno, ampak Marjana Šavlija.

povezava

povezava

povezava

povezava

povezava

povezava

povezava

povezava