Legende Novega rocka

"Tole je naš zadn' koncert. Mi trije gremo u vojsko," je odhropel Mario. In potem se je zgodilo. Zvesta četica navijačev Lublanskih psov, ki je zasedla prve vrste ljubljanskih Križank, je sklenila podreti ograjo, postavljeno nekaj metrov od odra. Navijačem je šel projekt dobro od rok. "Dejmo razfukat ograjo," jih je vzpodbujal Mario. Ovira je hitro razpadala. Redarji, ki so bili že itak živčni, so postali še bolj živčni. In so udarili. Bum. Navijači Lublanskih psov so bili tik pred tem, da množično vdrejo na oder. Združeni redarski odredi pa so butnili s protiofenzivo. Bum, po glavi. Bum, po hrbtu. Stekla je prva kri Novega rocka. Eden od navijačev se je žalostno držal za krvavi, rahlo ukrivljeni nos. Bitka se še ni končala. Ko je Mario, vokalist Lublanskih psov, videl, da redarji tepejo njegove navijače, je s stojalom mikrofona butnil po redarjih. Incident je kultnemu ansamblu več kot koristil. Ne le, da so si zagotovili mesto v legendi o Novem rocku. Bitka pri ograji je pozitivno delovala tudi na zvok skupine. Razglašena postava, ki je imela prvih dvajset minut hude težave s premajhno količino krvi v alkoholu, se je v trenutku streznila in zadnjo tretjino nastopa odigrala skorajda ubrano. Ko so odšli z odra, je bila publika hudo jezna. Na vse. Na vojsko in policijo, na ograjo in na redarje, na mestne oblasti, ki niso dovolile, da bi Novi rock trajal pozno v noč, na dolgcajt, na cel svet. Celo Igor Vidmar, organizator in napovedovalec, je na svoj črni suknjič kasiral pol ducata mastnih pljunkov. Ker se Lublanski psi niso vrnili na oder, so bili njihovi navijači še vedno besni. In v glavo naslednjega nastopajočega, Marka Breclja, je priletel kamen. Kri se je prelila tudi po odru. Kri, ki je šla v legendo. Krvavi Marko je kljub poškodbi program odigral do konca, Lublanski psi so odšli. Napoved, da gredo v vojsko, pa ni bila povsem točna. Enega člana ansambla je udba za tri mesece strpala v preiskovalni pripor, ker je bil menda član nacistične organizacije.

Cenzorji

Prvi Novi rock se je pripetil dobrih 400 dni po smrti tovariša Tita. Predsednik slovenskega CK-ja je bil France Popit. Janez Zemljarič je bil predsednik slovenske vlade. Milan Kučan je bil predsednik skupščine, Janez Janša je bil v partiji, revija Mladina se je počasi prebujala iz dremavice, Tribuna pa je vzklikala: "Živela proletarska revolucija!" Radio Študent je že bil v dobri formi. Po Ljubljani so zbirali podpise za ustanovitev Nove revije. Lahko bi rekli, da je Nova revija, ki se je pojavila leta 1982, ime dobila po Novem rocku. Okej, Novi rock pa je morda idejo za ime dobil pri popevki Buldožerjev Novo vreme, ki se je na vinilu znašla ob koncu sedemdesetih let. A novi čas v resnici še ni nastopil. Vsaka krajevna skupnost še ni imela svojega rock festivala. V Ljubljani sta obratovali dve za silo založeni trgovini s ploščami. Vinil sta tiskali dve zaspani državni založbi, ki sta skrbeli za idejno primernost v plastiko stisnjenih napevov.

In prvi Novi rock je bil organiziran le dva meseca pred nazi punk afero, ki jo je ob podpori nekaterih medijev speljal državni represivni aparat. Cenzura je ostala del realnosti in represije proti pankovcem, ki so peli in igrali na tistem delu Novega rocka, ki ga je organiziral Radio Študent. Pravzaprav je bil Novi rock ob spočetju nezakonski otrok Radia Študent in Radia Ljubljana. Radio Študent je na oder vodil pankerje, Radio Ljubljana pa metalce, izvajalce novega popa in ljudsko-zabavne ansamble. Radio Študent je skrbel za kraval, Radio Ljubljana pa za neposredni radijski prenos, kritje stroškov in cenzuro. Ta je udarila že na prvem Novem rocku, ko so idrijskim Kuzlam prepovedali v živo izvajati skladbo Še pomnite, tovariši? Kasneje so se člani idrijskega pasjega benda spominjali, kako so jim radijci pripovedovali, "da ne bodo sami sebi jame kopali na tak način." Prevod Prešernove Vrbe nazaj v nemščino, ki si ga je privoščil Ivan Volarič Feo, sotrudnik Marka Breclja, so izrezali iz neposrednega radijskega prenosa. Radijski poslušalci so bili prikrajšani za skladbo Lublanskih psov "Neumni, odpisani in prazni", ker se je v njej zaslišal verz o "pedru policaju". Na drugem Novem rocku so se podobne scene ponovile: iz radijskega prenosa so izločili pesem Otrok socializma "700 usnjenih torbic", ker naj bi se besedilo in naslov nanašala na partijski kongres, ki so ga pred tem organizirali v Cankarjevem domu; vseh 700 delegatov je na kongresu dobilo imenitno torbico, narejeno iz imitiranega usnja. O!Kult so na Radiu Ljubljana prepovedali zaradi besedila Tovariši-čigavi? ("Tovariši, ne odtujujte nam dela, ne odtujujte nam samoupravljanja itd."). Ob tretjem Novem rocku se je Radio Ljubljana odločil, da se raje odpove neposrednemu prenosu. Osrednji mediji pa si niso drznili napovedati, da bo nastopil ansambel Čao pičke, zato so ga preimenovali v Čao p... Tudi skladba Jugoslavija VIA Ofenizive je šla v bunker, ker si je tesktopisec Esad Babič omislil lirično ugotovitev: "Jugoslavija je brezkostje, Jugoslavija je simbol miru."

Leta 1984 se je Radio Ljubljana odrekel tudi starševstvu; prireditve ni več soorganiziral, zato je izgubil tudi vzgojno-cenzorske pravice. Je pa Radio Ljubljana dogodek še vedno snemal. Časi so se spreminjali, delitev na polizani in nabijaški večer se je leta 1986 končala. In ostali so samo še hudobni bendi. Imena govorijo zase: Grdi, umazani, zli, Tožibabe, Sistem organizirane represije, Center za dehumanizacijo, III.Kategorija in gostujoči Amebix. Tistega hudobnega leta bi se kmalu pripetila nesreča. Glasbeni urednik Radia Študent Boris Škraban in vodja izvedbe programa Ičo Vidmar sta pokulala pod oder in ugotovila, da je ta v kritičnem stanju. Z ročaji metel sta stala pod odrom in ga podpirala, da se vse skupaj ne bi udrlo. Razposajenim Tožibabam, ultra hitrim dekletom, so naročili, naj se izogibajo levega krila odra, ker ta ni varen. Do nastopa Amebixov, v črno usnje napravljenih dolgolascev iz Britanije, so podporne stebre pod odrom nekako sanirali, tako da ranjenih ni bilo. Vendar to še ne pomeni, da je bila kri, prilita na prvem Novem rocku, tudi zadnja kri.

Kri

Gruda ljubljanskih Križank se je s krvjo pojila tudi leta 1982. Laibach, strahovito hrupni ansambel iz Trbovelj, je na oder postavil Tomaža Hostnika, v poštarsko uniformo oblečenega in vojaške škornje obutega recitatorja, ki je v strumni in izzivalni drži stal pred občinstvom ter po par minutah dočakal projektil. Po izbočeni spodnji čeljusti se je pocedila kri, Hostnik pa je v strumni pozi vztrajal do konca.

V naslednjih letih je šega, da velja nastopajoče pljuvati, obmetavati s trdimi predmeti ali kako drugače ogrožati, počasi izginila. Čas bo namreč pokazala, da so življenja zvezd Novega rocka že sama po sebi dovolj nevarna, zato jih ne kaže ciljati še s kamenjem in sorodnimi izstrelki. Kri pa se je pojavljala med občinstvom. Leta 1989, ko Slovenci še niso bili nacija, so že imeli svoje nazije, skin heade, ki gneče pod odrom niso izkoriščali zgolj za prerivanje, pač pa tudi za uporabo noža. Pod odrom se je namreč znašel dolgolasi navijač neslovenske krvi, menda srbske, ta kombinacija pa je enega od skin headov navedla na misel, da bi mu del te nečiste krvi spustil iz telesa. Zato so organizatorji ob prelomnem letu 1990 redarjem naročili, naj skin headov ne spuščajo na prizorišče. Skinov potem na Novem rock res ni bilo, v zakulisju pa se je vendarle odvijala razprava, ali organizator s to odločitvijo ni kršil človekovih pravic obritoglavih juncev, obutih v zloščene bulerje.

Preminule legende

Novi rock se je v legendo zapisal tudi zato, ker so v legendo odpotovali nekateri nastopajoči. Novi rock ima svojega Jima Morrisona, svojega Sida Viciousa, svojega Jimmyja Hendrixa, prehitro preminule rockerske heroje. Eden izmed njih je Primož Habič, legendarni pevec skupine Niet. Niet so na Novem rocku nastopili leta 1984, leto kasneje pa so se vrnili kot nadomestke za skupino UBR. Hite Nietov so vrteli tudi na manj zahtevnih radijskih postajah: Depresija, Lep dan za smrt, Ritem človeštva, Izobčeni... Slava je zahtevala celega človeka, breme je bilo pretežko in smrt legendarnega vokalista je bila na las podobna tistim, ki so se v sedemdesetih letih dogajale na razvitem zapadu. Primož Habič je svet in sceno zapustil maja 1991, tik pred začetkom vojne za Slovenijo.

Milan Mladenović je bil član beograjske skupine Katarina II., ki je gostovala na Novem rocku '84. (E)Katarina je veljala za enega najboljših novovalovskih bendov na ozemlju rajnke Juge, šef benda Mladenović pa je bil prej član še bolj odtrganih Šarlo akrobata. Legenda beograjskega novega vala je svoje delovanje zaključila leta 1994.

Miladojka Youneed so nastopili na Novem rocku '87. V njihovi družbi so igrali Grč iz Reke, Roderick iz Osijeka, SCH iz Sarajeva, skopski Misar in gostje iz ZDA - Swans. Barve Miladojke je tedaj branil tudi saksofonist Urban Urbanija, ki se je kasneje proslavil z enim prvih ljubljanskih šminka-alter kafičev. Urban je po drugem albumu Bloodylon prenehal z nastopanjem za Miladojko, leta 1998 pa je končal tudi drugi del svoje kariere. Ravno za ploščo Bloodylon je svoje prve kitarske solaže odigral eden najbolj nadarjenih slovenskih kitaristov Chris Cavazza, ki ga je publika Novega rocka spoznala leta 1986, takrat še kot kitarista III. Kategorije. Med snemanjem videa se je Cavazza hudo poškodoval in čez nekaj mesecev v bolnišnici umrl.

Prvi na seznamu preminulih legend pa je Tomaž Hostnik, govornik Laibachov, mož, ki si je kultni status zagotovil že v trenutku, ko ga je na drugem Novem rocku v glavo zadel neznani leteči premet. Hostnik je nekaj mesecev po koncertu za vedno zapustil ta svet in Laibache.

Kariere

Seveda pa ima Novi rock tudi preživele. Zvezde Novega rocka se danes ukvarjajo z razno raznimi rečmi. Ker je na dvajsetih Novih rockih nastopalo okrog 175 bendov, ima vseh 700 zvezd Novega rocka svojo zgodbo. Da so te res razburljive, dokazujejo že blitz biografije nekaterih spomeničarjev.

Pri pankovskih Kuzlah je nastopal Dare Kaurič, ki je trenutno vodi visoko tiražne Kingstone. V isti postavi je bobnal Iztok Turk, trenutno eden najboljših slovenskih producentov. Leta 1982 je pri Otrocih socializma brenkal tudi na kitaro, zaslovel je z Videosexom in sodeloval pri najboljših Laibachovih ploščah. Pri Šundu je žice drgnil Boris Čibej, ki je kasneje nastopal tudi s skupino SOR (1986), zdaj pa je novinar Dela. Buldogi so dali radijskega špikerja Mačka, novinarja Vala 202 Damijana Zorca in fotografa Dela Aleša Černivca. Pri Lačnih Franzih je ob Zoranu Predinu na odru stal kitarist Oto Rimele, ki so ga kasneje zasnubili Laibachi, zdaj pa je akademski slikar. Pri jeseniških pop rockerjih Ultimat je pela Simona Vodopivec, ki je kasneje postala estadna zvezda; sodelovala je celo pri Tofovem Mopet showu. Martin Krpan je v svoji ekipi na basu skrival kasnejšega Nedelovega ocenjevalca gostiln. Flam pa je na basu kazal enega najbolj prijaznih ljubljanskih taksistov.

Pevec Kuge Bojan Podgoršek je po sodniški karieri postal notar, danes pa je predsednik Notarske zbornice. Šef benda O'kult Brane Zorman je danes delavec v glasbeni industriji, njegov basist na kot podpolkovnik službuje v Slovenski vojski. Brane Bitenc, glas Otrok socializma, je režiser.

Za ritem pri Čao pičkah je skrbel človeka, ki danes ureja tale list. Pevka Alenka Marsenič, ki se je na odru Novega rocka skupaj s Tožibabami znašla tudi leta 1986, lahko ponudi kak astrološki nasvet. VIA Ofenziva se je pohvalila s pevcem Esadom Babačičem, danes pesnikom in novinarjem. Tudi Abbildungen Variete je lansiral režiserja - Igorja Zupeta. Za Orkester Titanic je brenkal še en osebek, ki je kasneje prestopil med novinarje Mladine, klaviaturist Sašo Solarevič pa je v devetdesetih nastopal kot pevec skupine Hic et Nunc. Pevka skupine Videosex Anja Rupel se je odločila za solistično kariero. S Kliniko za cinike je zaslovel pevec Rok Orel, ki danes slovi kot zdravnik. Za Glorio je prepevala Norina Radovan, dandanes slavna sopranistka. Marcus 5 so lansirali Vincija Voguea, danes znanega po tem, da snema filme in tepe kulturne ministre. Pojavili so se tudi Agropop, njihov saksofonist Polde Poljanšek je postal eden prvih slovenskih borznikov. Agropopovec Aleš Klinar je debitiral že z Martinom Krpanom in je še vedno zvezdniški proizvajalec hitov. Še v osemdesetih je Novi rock proizvedel skupino Strelnikoff, (leta 1994 so nastopili celo kot gostje), ki danes slovi zaradi spora z vodstvom slovenske cerkve.

In kariere Lubanskih psov? Med njihovim nastopom se je pocedila prva kri Novega rocka. Ko so enega od članov ansambla za božič 1981 izpustili iz pripora, ker udba ni dokazala njegovega nacističnega pedigreja, je skupina pavzirala. In se spet zbrala, a ni naredila nič posebnega. Člani ansambla so se razkropili. Kitarist Milan, možganski trust Lublanskih psov, je postal katoliški misijonar. Mario, vokalist, je postal gledališki igralec. Nastopa v celjskem teatru, v TV nadaljevankah pa mu režiserji obvezno dodeljujejo vlogo udbomafijca. Če je na Novem rocku prepeval o tem, kako s svojo bando poseda po mestu in žica za pir, je po izbruhu kapitalizma nastopal v TV reklamah za Pivovarno Laško. Na začetku devetdesetih se je z novim ansamblom vrnil na oder Novega rocka, a s skupino Quod Masacre ni sodeloval prav dolgo. Ivan, solo kitarist, še danes brenka na kitaro. Bobnar Potočki je postal socialni delavec. Službo si je našel v zaporih na Povšetovi. Basist Gantar je že na prvem Novem rocku nekoliko štrlel iz povprečja. Ko so bili ostali Lublanski psi mrtvo pijani, je bil Gantar skoraj trezen. Kariero bas kitarista je nadaljeval pri Pankrtih. Potem je raznašal časopise in polagal keramične ploščice. Sledila je kariera borznega posrednika. Basist Lublanskih psov s prvega Novega rocka danes v poslovnih krogih velja za velikega playerja. In ko Matjaž Gantar nastopa v Delovi Sobotni prilogi, citira Financial Times in razlaga, kako bo Kmečka družba, katere direktor je, naskočila bosanski trg. V nadzornem svetu Si.mobila odloča o dokapitalizaciji drugega ponudnika mobilne telefonije, v nadzornem svetu zavarovalnice Slovenica odloča o kapitalskih povezavah z zavarovalnico Adriatic, v Mercatorjevem nadzornem svetu pa razpravlja o dividendah.