glasba / Doba digitalne glasbe

Ko je kralj swinga Benny Goodman, točneje njegov kitarist Charlie Christian, leta 1931 kitari dodal mikrofon in ojačevalec, ni nihče predvidel razsežnosti solistične vloge inštrumenta v prihodnjih desetletjih glasbenega razvoja. V zadnjih dveh letih pa je glasbeno industrijo temeljito pretresel razvoj druge veje industrije - računalniške.

Pred dvema letoma sta namreč razvoj tehnologije in v skladu s tem zniževanje cen omogočila, da ima večina hišnih računalnikov (izdelanih v tem tisočletju) pekač CD-jev. Posledica tega, da takšni pekači omogočajo izdelovanje avdio CD-jev, je upad prodaje izvirnih albumov glasbenih izvajalcev. Tudi v Sloveniji smo opazili razraščanje prodaje praznih CD-plošč, iz specializiranih računalniških trgovin so se razširile na police veleblagovnic in papirnic. Postale so vsakdanje potrošno blago, kos pa velja krepko manj kot sto tolarjev - torej za izvirnik ne boste odšteli 40-krat več. In če doma narejen posnetek izgubite ali uničite, naredite novega.

Navade glasbenih konzumentov so spremenile tudi nove internetne tehnologije. Pri nekdanjih povezavah se je en komad na domači računalnik s spleta prenašal kakšno uro, ADSL in kabelske povezave pa so povečali zmogljivost na približno en album v istem času. Priključitev na splet 24 ur na dan, ki postaja hišni standard za okoli osem tisoč tolarjev na mesec, pa je odpravila zasedenost domačih telefonskih linij in večdesettisočtolarske zneske na Telekomovih računih. Prednosti interneta za prenašanje podatkov, najprej glasbe in filmov, so seveda do obisti izkoristili predvsem pirati.

Okno v svet

Velike glasbene korporacije vseskozi bijejo boj proti uporabniškim programom, ki omogočajo iskanje in izmenjavo glasbe prek interneta. Ko so lani ustavile izmenjavo prek najbolj razširjenega programa Napster in pozneje prek AudioGalaxyja, so si naredile medvedjo uslugo, saj so njuno vlogo prevzeli razprostranjeni Kazaa, specializirani SoulSeek in podobni programi. Eni omogočajo sprehajanje po trdih diskih drugih uporabnikov tako preprosto, kot bi bili na svojem računalniku, prav tako snemanje celotnih map (torej albumov). Posamezni programi so bolje in hitreje založeni od katere koli glasbene trgovine, založbe ali medijske hiše na svetu. Kdor ve, kaj išče in kako iskati, najde. Če iščete hite in MTV-nabor, bo zadostoval Kazaa, omogoča tudi izmenjavo drugih digitalnih dobrin, filmov, programov in slik. Če iščete specializirane avdiofile, je primernejši SoulSeek. Format MP3, sprva hvaljen kot format prihodnosti, je postal grobar glasbene industrije.

Tudi domače. Na internetu posnetkov Siddharte sicer še ne najdete na vsaki strani, se pa najdejo. Lastnik Siddhartine založbe Marko Gašperlin je eden tistih, ki so pripravljeni govoriti o prihajajoči katastrofi: "Letos prodamo tretjino manj kot lani, lani smo prodali dvajset odstotkov manj kot leto prej." Gašperlin pravi, da so sedaj - po odpravi piratskih stojnic z beograjskih ulic - razmere boljše celo v sestrskem podjetju v Srbiji. V zmedi glede avtorskih in sorodnih (producentskih in izvajalskih) pravic udarce še bolj čutijo založniki, saj so zanje sorodne pravice vir za financiranje snemanja. "Založniki zaradi tega ne bodo mogli vlagati denarja v produkcijo." To dobesedno pomeni, da si bodo morali prihajajoči bendi znova sami nagrebsti denar za studijske snemalne ure - snemalni stroški so preračunljivi v okoli tisoč prodanih plošč, tu pa je primerna opomba o pregovorni majhnosti slovenskega trga. "Zdaj lahko vzamemo samo še distribucijo."

To bo zožilo tudi glasbeno paleto, saj bodo založbe in trgovine upoštevale ekonomsko logiko in producirale ter naročale zgolj prodajno zanimive izdelke. Že zdaj ljudje v založbah opozarjajo na zmanjševanje nabora naslovov, in tukaj je prava alternativa ravno internet - ves svet na domači mizi in disku.

Pri Niki niso bili pripravljeni postreči s konkretnimi številkami, saj se Boris Perme raje ubada z lestvico najbolje prodajanih plošč (teh je tako ali tako vedno manj), meni pa, da so razmere primerljive s tujino. Po neuradnih podatkih od drugega vira iz te hiše naj bi se lani prodaja zmanjšala za manj kot tretjino.

"Domače izvajalce še kupujejo, druge pa bolj tako," je razložil Gašperlin. Podobno je v Bofexu alias Big Bangu, vodja veleprodaje CD-jev Frane Stresen je dejal, da je povsod recesija: "Trend prodaje, če primerjamo april letos in lani, je padel za deset do petnajst odstotkov." Morda se ne sliši veliko, a Stresen opozarja: "Gre za konstantno in ogromno številko." Na vprašanje o pogromu je opozoril, da v svetu traja recesija še dlje: "Razlog ni samo domača peka, ampak tudi pomanjkanje idej in naslovov." In nekaj, kar je v nedavnem pogovoru omenil član skupine Laibach Ivan Novak, ko smo govorili o vračanju te skupine na koncertne odre: "Prisotni nismo bili sedem let, scena in trg sta se v tem času precej preusmerila. Promotorji raje vzamejo DJ-ja, s katerim nimajo klasičnih težav velikih ekip. Z njim zaslužijo bistveno bolje kot s skupino."

Novi bogovi

Novorazdeljeni fevdi na svetovnem trgu so izvajalce s tono inštrumentov, opreme in množico človeških faktorjev zreducirali. Nova stara božanstva, disc jockeyi (DJ), pridejo iz letala vedno zadnji, opremo pa prinesejo v ročni prtljagi. Kovček ali dva velikih vinilnih plošč in nekaj CD-jev z novimi promocijskimi zadevami ter skoraj nujen računalnik, na katerem med poleti in čakanjem na nastope delajo avtorsko glasbo. In jo po svetu - kolegom, založbam in promotorjem - pošiljajo v formatu MP3. Dosedanji standard vinilnih plošč, s katerimi so branili domeno ekskluzivnosti, bi se znal prav tako posloviti zaradi tega formata.

K opremi bodo namreč vse pogosteje dodajali Final Scratch (FS). Pod tem imenom se skriva mešalna miza, ki je videti kot navadna mešalna miza z dvema gramofonoma, na katerih lahko predvajate vinilne plošče. To počnete tudi s FS, le da ob nakupu dobite še tri prazne vinilne plošče, na zadnji strani mize pa je vhod za računalnik. Ko iz računalnika skozi FS spustite MP3, ga - prek prazne plošče - predvaja kot vsak vinilni posnetek, DJ pa lahko z njim operira kot s pravo vinilko. Od tod tudi ime scratch (efekt potega vinilke), saj je z digitalnimi posnetki mogoče operirati kot z analognimi vinilkami.

Da zadeva ni zajebancija za puljenje 700 evrov, ampak resna novost, je prvi dokazal trikratni DMC-jev svetovni prvak DJ Craze. Po mesecu uporabe je izjavil: "Final Scratch is dope!" Jasno - namesto surfanja po internetu se kot nova oblika množične računalniške zabave obeta mešanje glasbe. Program Traktor, ki je namenjen delu s FS, pa (preverjeno!) operira tudi na domačem računalniku, tako da so možnosti treninga neizčrpne. Dosedanji skeptiki med DJ-ji so pričeli opuščati enega zadnjih pravovernih postulatov - vinilnega.

Da glasba v tem tisočletju ni več religija, ampak zgolj potrošno blago, je prepričan Iztok Turk, legenda slovenske produkcije, predvsem elektronske. O FS ima najboljše mnenje: "DJ dela kot s ploščami, v računalniku pa ima vse svoje plošče, vse komade, ki jih je naredil včeraj, in še vse, ki so mu jih dali prijatelji." Avtorski DJ-ji na promo vinilno ploščo ne bodo več čakali nekaj tednov ali mesecev. Turk opozarja: "Do sedaj je bil glavni problem sound. Gramofon je zvenel boljše do zadnjega leta, ko so prišle 24-bitne zvočne kartice. Upam si trditi, da imajo vse boljši zvok zaradi dobre ločljivosti." V zadnjem letu je digitalni zvok kakovostno presegel B-analogni zvok, v zadnjih dveh letih se je digitalizirala tudi celotna produkcija: "Presrečen sem, da lahko v notebooku nosim cel studio. Zadnji dve leti pa glasbeno, razen Laibacha in nekaj pop projektov z vokali, nisem naredil nič zunaj macintosha."

Glasbena tehnologija je doživela revolucijo, to je bil prvi pogoj za nove zvoke. Internet ni razširil samo glasbe, ampak tudi vzorce, uporabne za pripravo. "Ko smo pred 15 leti dobili prve samplerje, si na svojih ploščah iskal solo in ves dan delal z njim." Toda za kakovost je še vedno pomembna ustvarjalnost. "Večina mulcev ima doma računalnike in programe, s katerimi delam tudi sam. Nekdo, ki ne ve, kaj s tem početi, kmalu omaga, ker ni tako preprosto iz računalnika dobiti dober zvok." Potrebuješ znanje iz analognega sveta in pristop do digitalnega, ki se do zvoka obnaša drugače, pravi Turk. Obregnila sva se še ob sceno po fazi elektronske iniciacije: "Z masovk se zdaj zadeva seli na klubsko sceno, v profiliran krog ljudi."

Ampak zadeva s piratsko glasbo je pravi vrhunec dosegla nedavno - v uredništvo so založbe pričele namesto legalnih promocijskih izvodov v recenziranje pošiljati "original pirate", kot se je v e-pošti izrazil eden od ljudi iz branže, ki že dve leti čuti osip. S tem, ko so pričele same hoditi vštric s pirati vseh motivov in namembnosti, bodo svojo pot-v-x zgolj pospešile, saj s tem pomagajo odpravljati kulturo originalnih nosilcev z ovitki in informacijami. Sicer računalničarji v kateri od naslednjih verzij Microsoftovih Oken pričakujejo poskus razvoja kakšne nove zaščite ali tehnologije, a takrat bo prepozno za majhne trgovinice. Da le ne bo za multinacionalke.