Vsepovsod Nicole

Kako je gospa Cruise postala gospa Film

Marcel Štefančič, jr. | Mladina 3 | 22. 1. 2004

Gotovo se še spomnite štikla Love Is All Around Us - ali pa vsaj slovenske priredbe, Vsepovsod ljubezen. V romantični komediji Love Actually boste doživeli novo priredbo tega šlagerja - Christmas Is All Around Us. Verz pa bi se lahko povsem mirno glasil tudi: Nicole Is All Around Us. Vsepovsod Nicole! Te dni se namreč zdi, da je Nicole Kidman povsod. V vseh filmih. Na vseh lokacijah. V vseh omarah. V vseh likih. V vseh akcentih. V fantazijah vseh najbolj prestižnih režiserjev. Videti je kot ženska, ki se ji je vse zgodilo v enem dnevu. Kot ženska, ki se ji je celo življenje odvrtelo v enem dnevu. Hja, tako kot junakinji Virginie Woolf, gospe Dalloway: "Her whole life in a single day." Ni čudno, Nicole Kidmam je v Urah do večnosti, ki jih je posnel britanski veliki up, Stephen Daldry, igrala prav Virginio Woolf (z nosno protezo, lasuljo in globokim glasom), britansko feministično pisateljico, ki se ji celo življenje zbije v dan, v trenutek, ko razmišlja, ali naj naredi samomor ali ne. V gotski srhljivki Vsiljivci, ki jo je posnel španski wunderkind Alejandro Amenabar, je bila mati, ki skuša svoja otroka zaščititi pred svetom, svetlobo, zgodovino in spiritisti. V mjuziklu Moulin Rouge, ki ga je posnel Baz Luhrmann, najbolj ekstravagantni avstralski export, je pela, plesala, ljubila in umrla. V filmu Dogville, ki ga je režiral danski postmarksist Lars von Trier, je pribežala v malo, zakotno, pokvarjeno, bogoiskateljsko ameriško vukojebino in zaplesala s Peklom. Zdaj, v Človeškem madežu, ki ga je posnel ameriški maestro Robert Benton, je utrujena, obupana, agonična, zlorabljena, napol pismena proletarka, ki se ljubi z akademikom. V filmu Cold Mountain, ki ga je posnel Oskarjevec Anthony Minghella, pa se prebija skozi ameriško državljansko vojno - s klavirjem, Jane! No kidding!

Ni kaj, Nicole Kidman se je na lepem zgodila filmu. Vraga, film se je na lepem zgodil njej. Še več, zdi se, da je v zadnjih treh letih ukradla vse žaromete, vse showe in vse najboljše vloge. Je odigrala svojo igro? Je tvegala? Je hazardirala? Je šla iz sebe - in čez sebe? To je najmanj, kar lahko rečemo. Navsezadnje, Nicole Kidman je edina h'woodska starleta, ki je pustila, da jo je v zadnjih treh, štirih letih režiral le en ameriški režiser. Ha! Ko so v Hollywoodu izvedeli, da jo bodo zapored režirali še povsem zeleni Španec, odpiljeni Avstralec in nori Danec, so si verjetno rekli: punca dela samomor! Če samomor, pa samomor, toda od tega samomora do ponovnega vstajenja je bil le korak. In Nicole Kidman je vstala hurikansko. Kot twister. Vse je pozavgala. Isto leto je bila hkrati nominirana za dva Zlata globusa (Vsiljivci, Moulin Rouge). Dalje, dobila je oskarjevsko nominacijo (Moulin Rouge) - in Oskarja za glavno vlogo (Ure do večnosti). In heh, povsem mogoče je, da ji bo film Cold Mountain vrgel še enega. Dalje, z Robbiejem Williamsom je triumfalno žgolela v priredbi starega sinatričnega šlagerja Something Stupid. Dalje, producirala je erotični psihotriler In the Cut, v katerem gre Meg Ryan do nazga. Dalje, honorar ji je zrasel do najbolj severne točke - zdaj lahko za svoje igralske usluge mirno zahteva 25 milijonov dolarjev. Hej, štiriminutna reklama za Chanel, ki jo je nedavno režiral Luhrmann, ji je vrgla 2 milijona funtov - ne, še noben igralec ni zaslužil toliko na minuto. In končno, britanski gledalci so jo razglasili za najbolj glamurozno zvezdo, ameriški prikazovalci pa za drugo najbolj bankabilno filmsko zvezdo - takoj za Jimom Carreyjem. Tom Cruise je bil šele četrti. V dobrem in zlu. Zadnje čase se zdi, da je Nicole Kidman napisana na kožo vsem filmom in vsem vlogam tega sveta. Nič, gospa Cruise je postala gospa Film. In film ji lepo pristoji. Kot še nikoli.

Samska ženska

Samske ženske delajo čudeže - vse to se ji je namreč zgodilo po ločitvi. Toda ironično, ko je na začetku leta 2001 na sceno bušnila novica, da se s Tomom Cruiseom ločujeta, so bili glede njene prihodnosti vsi zelo skeptični. V Hollywoodu ne bo več dobila niti kosila! Nekaj brutalnega in srhljivega je bilo v tej "kraljevski" ločitvi. Za začetek, mnogi so Nicole napovedovali potop. Še zlasti, ko so začeli insiderji in mediji poudarjati, da jo je Cruise "odpustil" - da jo je potemtakem vrgel iz službe. In ni se zdelo ravno verjetno, da bi lahko preživela njegov srd. Da je Cruise h'woodski kralj, da je potemtakem v Hollywoodu "politično" zelo vpliven, ni nobena skrivnost (hej, tehta 225 milijonov dolarjev), kakor tudi ni nobena skrivnost, da so mnogi po malem pričakovali, da se ji bo maščeval - da ji bo nagajal, da jo bo skušal blokirati, da jo bo izbrisal iz registra h'woodskih igralk. Vsaj tak je bil vtis. Ne brez razloga: zahtevo za ločitev je vložil prav Cruise - očitno nespravljivo besen. Najel je celo Anthonyja Pellicana, najbolj zoprnega in najbolj umazanega losangeleškega privatnega detektiva. Melodija, ki so jo gnali tabloidi, je šla takole: Tom je Nicole z ločitvijo več kot presenetil - šokiral jo je, prestrašil, celo tako zelo, da je malo zatem spontano splavila. Špekulacije o tem, kaj se je zgodilo in zakaj je Tom zakon tako iznenada prekinil, so šle v vse smeri, od prešuštva (naštevali so tudi imena a la Ewan McGregor in Russell Crowe) do kršitve predporočne pogodbe.

No, vse to so ostale le špekulacije, ki pa so že itak žmohtno situacijo le še naelektrile. Nicole Kidman je postala prvi veliki milenijski trač. Tisti, ki so hoteli priti do dna "kršitvi predporočne pogodbe", so namigovali, da se je začela Nicole Tomu upirati, ker je vse težje prenašala njegovo obsedenost s scientologijo, še težje pa samo scientološko cerkev, ki naj bi vse bolj kontrolirala njuno življenje. Tisti, ki so hoteli še globlje, so ločitev "erotizirali" in jo povezali s Tomovo kobajagi homoseksualnostjo, ki je bila zadnja leta pogosto v tabloidnem obtoku - oh, spomnite se le tipa, ki je trdil, da ju je Nicole zasačila pri strastnem objemu, ali pa tipa, ki je trdil, da je Tomov homoseksualni akt ujel celo na video. Kot rečeno, to so bile le špekulacije, toda imele so spin, ki je njuno "romanco" vrnil na izhodišče, v leto 1989,

v čas dirkaškega filma Dnevi grmenja, ko je Tom srečal Nicole, ko sta se poročila in ko so mediji Nicole razglasili za povzpetnico, ki je v imenu kariere - v imenu omožitve s "h'woodskim kraljem" - pristala na "komercialno poroko", na "farso", ter postala "krinka" in "alibi" za Tomovo dvoumno seksualnost. Leta 2001 je bila Nicole le še agonična ženska, ki se je osvobodila kletke, patriarhalnega zakona, patriarhalne laži, patriarhalne "farse", v kateri je bilo vedno jasno, kdo je glavni, macho, capo di famiglia, in kdo le okras... ee, privesek. Tom in Nicole sta vedno ustvarjala vtis srečnega patriarhalnega para, v katerem je vse pod kontrolo - mož je bil usojen za velike reči, žena pa le za vloge, ki njune patriarhalne sreče ne bi kompromitirale, kaj šele ogrozile. In potem se je Nicole te vloge očitno naveličala. Dovolj ji je bilo tega, da je "gospa Cruise". Bolje rečeno - dovolj ji je bilo tega, da je "gospa Cruise" njena glavna vloga. Hja, vse njene filmske vloge so bile le stranske.

Visoke pete

Nicole Kidman se je rodila leta 1967 na Havajih - njena starša, Avstralca, se razume, sta bila zelo liberalna. Oče je bil levičar - mama je bila feministka. Pri petih je v božični predstavi že igrala ovco, ki hoče nadigrati Jezusa Kristusa, pri dvanajstih je v predstavi Tramvaj Poželenje igrala Blanche du Bois (!), pri trinajstih skoraj igrala v diplomskem filmu Jane Campion, ki ji je svetovala, da naj "varuje svoj talent", pri štirinajstih se že boemsko rolala po klubih in igrala v TV filmu Bush Christmas, ki je še vedno božični kult, pri šestnajstih igrala v BMX banditih, ki so ji kupili stanovanje (in segli tudi do nas), pri sedemnajstih naskočila Amsterdam, pri osemnajstih shodila z bistveno starejšim igralcem ("punca Toma Burlinsona"), pri devetnajstih nastopila v epski miniseriji Vietnam (v vlogi protivojne aktivistke), ki je popisala vpliv vietnamske vojne na Avstralijo, pri enaindvajsetih pa zablestela v trilerju Dead Calm - na barki je psihopata prelisičila tako, da je taktično pustila, da jo je posilil. Huh! Toda prav ta triler jo je globaliziral. Robert Towne, ugledni scenarist (Kitajska četrt), ki je tedaj friziral scenarij za Dneve grmenja, ga je namreč videl - in ga pokazal Tomu Cruiseu, ki je dahnil le: Pripeljite jo! Jasno, pripeljali so jo. In seveda, tudi v samem filmu so jo potem pripeljali Tomu, dirkaškemu zvezdniku - nedvomno se še spomnite, kako divje ga je popadla. Vau! Rough sex! Ja, zdelo se je, da ga je posilila. Pravljično. Tom je "odpustil" Mimi Rogers - in "najel" Nicole Kidman. Ki je tako postala "gospa Cruise".

Iz oči so ji sicer štrleli pogum, neodvisnost, kontriranje, lascivnost, ambicioznost in tisti "Don't you forget about me", toda pristala je na igro - igrala je Mrs. Perfect. Perfektno žensko, perfektno ženo, perfektno mater, perfektno spremljevalko, perfektno partnerko v korporaciji Cruise in perfektno igralko. Ne, moževe kariere ni ogrozila - niti zasenčila. Vse je bilo pod kontrolo. Billy Bathgate (1991), v katerem je igrala metreso gangsterja Dutcha Schultza, je spektakularno propadel. Tudi imigrantski spektakel Oddaljeni horizonti (1992), v katerem sta igrala s Cruiseom, je krahnil, kar je bil za mnoge dokaz, da se bejba rine tja, kamor ne sodi, in da Toma vleče dol. Nicole je bila nevarna. Kot Hillary Rodham Clinton. Njena družinska naloga je bila, da Amerike ne razočara. In je ni. Nikoli. Mnogi njeni filmi so pogoreli. Če so uspeli, kot recimo Batman Forever (1995) ali Mirovnik (1997), je bila njena vloga tako nebistvena, da niso uspeli zaradi nje. Če so ji kritiki peli himne, kot recimo pri Ženski za umret (1995), je bil to le lažni alarm... ee, false start. Če je igrala žensko, ki je bila distancirana in hladna, kot recimo v Portretu dame (1996), so ji očitali, da je distancirana in hladna. Če se je znašla v filmu kakega velikana, recimo v Široko zaprtih očeh (1999), Kubrickovi reviziji "seksualne obsedenosti in ljubosumja", se je tam znašla le zato, ker je bila "gospa Cruise". Če je blestela v teatru, kot recimo leta 1998 v Modri sobi ("čista gledališka viagra"), pa ni bilo moteče - Tom pač ni gledališki igralec, tako da je bilo vse okej. Patriarhalnega reda ni ogrozila. Ostala je v čeveljcih brez petk. Dom je bil rešen.

Po ločitvi so vsi rekli: ločitev jo je osvobodila! Kar je daleč od resnice: ne, ločila se je zato, ker se je osvobodila. Filmi, v katerih je igrala po poroki s Cruiseom, so bili njen osvobodilni boj, njene male, tajne vojne. Le spomnite se: v filmu Billy Bathgate je roge nataknila svojemu "lastniku", mogočnemu zvezdniku podzemlja... v Mojem življenju (1993) ji je mož umrl (ho!)... v Zlobi (1993) je moža prevarala s kirurgom, ki ji izreže zdrav jajčnik... v Ženski za umret je tako pohlepno hlepela po TV slavi, da je dala umoriti svojega moža... v Portretu dame je bil njen mož povsem skorumpiran... v Široko zaprtih očeh je njen arogantni mož - Tom Cruise! - fantaziral, da ga vara... v Čarovnijah za vsak dan (1998) pa je bila Smrt za moške. Vidite, v filmih se je osvobajala. Skrivaj, gverilsko, šifrirano. Svojemu možu je puščala vse bolj ostra, cinična, tudi samoparodična sporočila. Njene "stranske" vloge zlagoma niso bile več združljive z njeno "glavno" vlogo - vlogo perfektne "gospe Cruise". Tom je ugotovil, da Nicole ni več v liku. Ja, ločil ju je film. Čas je bil za coming-out. Jebeš perfektnost. Kot je rekla Lettermanu: "Zdaj lahko nosim visoke pete!"

Nicole Kidman izgleda zdaj kot ateistka, ki verjame v Boga, zdaj zdaj kot intelektualka, ki se boji svojega seksapila, zdaj kot prerafaelitska boginja, ki hoče skriti, da masturbira, zdaj kot nihilistka, ki hoče postati filmska zvezda, zdaj kot dekadentna prikazen, zdaj kot Trnuljčica, ki je padla v Munchov Krik, zdaj kot Medeja v reklami za prozac, zdaj kot neizgovorljiva pesem Joni Mitchell, zdaj kot eterična fikcija v Levi'su, zdaj kot Streep-girl, zdaj kot katoliška dijakinja, ki hoče, da jo deflorira motorist, toda po vseh teh letih se zdi, da šele prihaja. Kot je rekel dramatik David Hare, avtor Modre sobe: "Zabavno bi se bilo zaljubiti vanjo."